MESTNA OBČINA MARIBOR PODELILA GLAZARJEVE NAGRADE ZA LETO 2017
Glazarjevo listino je letos na predlog SNG Maribor in Društva baletnih umetnikov Slovenije prejela koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu.
Slovesna podelitev Glazarjevih nagrad v letu 2017 je bila 22. marca v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Na razpis za Glazerjevo nagrado in listine v letu 2017 je prispelo 23 predlogov z 19 predlaganimi kandidati. Od tega je bilo 14 kandidatov za Glazerjevo listino in pet kandidatov za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Izbira po besedah predsednice odbora Zdenke Križanič ni bila lahka, saj so vsi kandidati vrhunski kulturni ustvarjalci.
Poleg nagrade za življenjsko delo se vsako leto podeli tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh letih ali za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.
Predlog DBUS za dodelitev Glazarjeve listine Valentini Turcu:
Predlog za podelitev Glazerjeve listine članici DBUS, koreografinji in baletni solistki VALENTINI TURCU za izjemne dosežke na področju kulture in plesne umetnosti v letu 2016, za koreografijo in režijo baleta JEVGENIJ ONJEGIN v produkciji Baleta SNG Maribor
Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) predlaga podelitev Glazarjeve listine koreografinji in baletni solistki Baleta SNG Maribor ter članici DBUS Valentini Turcu za izjemno umetniško stvaritev v letu 2016, in sicer za režijo in koreografijo baleta Jevgenij Onjegin v produkciji SNG Maribor.
Obrazložitev:
Valentina Turcu je v letu 2016 ustvarila povsem novo koreografijo in režijo baleta Jevgenij Onjegin ter z njim dosegla nov mejnik v svojem bogatem koreografskem ustvarjanju, mariborsko in slovensko baletno umetnost pa obogatila z novo, vrhunsko celovečerno baletno stvaritvijo, ki se bo za vselej zapisala v njen dosje.
S svojim lastnim, prepoznavnim koreografskim jezikom, ki izhaja iz metodike klasičnega baleta, je Valentina Turcu z Jevgenijem Onjeginom ustvarila vrhunsko predstavo, ki jo poleg izjemne koreografije, v kateri kaže čut za oblikovanje in prepletanje strokovno logičnih baletnih fraz, še dodatno odlikuje niz izjemnih dramaturških prepletanj do potankosti premišljenih in oblikovanih likov, ki predstavo strnejo v edinstven umetniški spektakel.
Balet Jevgenij Onjegin je občinstvo sprejelo z navdušenjem, slovenska baletna stroka pa ga ocenila z najvišjimi ocenami ter Valentino Turcu ponovno uvrstila v sam vrh akterjev slovenske baletne koreografije.
O Valentini Turcu in njenih stvaritvah:
Baletna solistka in koreografinja Valentina Turcu velja za eno najbolj ustvarjalnih plesnih umetnic tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) ji je za izjemne režijsko-koreografske dosežke podelilo več najvišjih strokovnih nagrad na področju baleta in plesne umetnosti, in sicer:
- leta 1999 je nagrado Lydie Wisiakove prejela predstava Tango v izvedbi Baleta SNG Maribor, katere soustvarjalka je Valentina Turcu;
- v letu 2008 je Valentina Turcu prejela strokovno nagrado Lydie Wisiakove za njene koreografske prispevke na operno – baletnih in dramskih odrih;
- v letu 2013 je strokovno nagrado Lydie Wisiakove prejel celotni balet SNG Maribor za izvedbo baletne predstave Romeo in Julija koreografinje in režiserke Valentine Turcu;
- v letu 2013 je Valentina Turcu prejela prestižno nagrado Pie in Pina Mlakarja, ki se podeljuje za najvidnejše koreografske stvaritve za režijo in koreografijo baleta Romeo in Julija v produkciji Baleta SNG Maribor z utemeljitvijo, da je »postavila nov mejnik v ekspresivnosti klasičnega baleta«. Nagrado Pie in Pina Mlakarja so do sedaj prejeli le štirje koreografi, med njimi Valentina Turcu, kar govori o njenem vrhunskem koreografskem ustvarjanu!
Še istega leta (2013) je ugledna revija Dance Europe Magazine o Valentinini koreografski potenci pri ustvarjanju baleta Romeo in Julija na glasbo Prokofjeva zapisala:
»Ženske baletne koreografinje so še vedno v nekakšnem deprivilegiranem položaju in manjšini, čeprav upam, da se bo to kmalu spremenilo, ko bo ime Valentina Turcu postalo znano, še posebej po njenem prvem celovečernem baletu. /…/ ustvarila je Romea in Julijo, ki kar prekipevata od strasti. Med zakoličevanjem vsakega dramskega preobrata in psiholoških poglabljanjem v vsak plesni lik posebej vedno znova teži k plesni akciji z vratolomno hitrostjo. /…/ Balkonski prizor v pas de deux je eden izmed primerov čiste ekstaze. /…/ Valentina Turcu je s pridom uporabila svoje gledališke instinkte in nespregledljivo izkušnjo v domeni uprizoritvenih umetnosti nasploh. /…/ Koreografija se čvrsto opira klasičnega ‘besednjaka’, a ga uporablja z inventivno fleksibilnostjo z namenom finejše karakterizacije oseb. /…/ Vsak prizor ima svojo funkcijo in popolnoma razdelan pomen. /…/ Na vrhuncu strasti in osupljive plesne virtuoznosti se pojavijo trenutki tihe dramske napetosti, ki do potankosti uravnovesijo balet. /…/ Energija in strast, ki so ju izvabili plesalci, sta pustili občinstvo v stanju vznesene izčrpanosti.«
Valentina Turcu je razmeroma zgodaj postala članica slovite baletne družbe, Béjart Baleta iz Lozane (Švica), v okviru katerega se je izpopolnjevala pri velikem koreografu in mojstru neoklasicistične ekspresije in rafiniranega odrskega spektakla, Mauriceu Béjartu. Tam je ustvarila vrsto vlog iz širokega repertoarja neoklasičnega baleta in sodobnega plesa: Kralj Lear, Ognjena ptica, Čudežni Mandarin, Šeherezada, Grška taverna, Stravinsky Concerto, Življenje P. Chereauja, L’Amour me dit, L’Art de pas de deux, La Porte et un Soupir in Pomladno obredje.
Velik del njene plesne in koreografske poti je povezan z Baletom SNG Maribor, v katerem pleše in ustvarja že več kot dve desetletji. Njen karizmatični in enkratni plesni potencial je prepoznalo tudi Društvo baletnih umetnikov Slovenije, ki ji je za vlogo v Tangu Edwarda Cluga podelilo nagrado Lydie Wisiak leta 1999. Leta 2002 je na Svetovnem tekmovanju baletnih umetnikov v Nagoji prejela bronasto medaljo. Na festivalu Zlati lev v Umagu je za predstavi Tango (2006) in Lacrimas (2007) prejela nagrado občinstva. Še istega leta (2007) je bila v okviru slovenskega tekmovanja baletnih umetnikov njena koreografija Rožmarin ocenjena kot najizvirnejša. V celovečernem avtorskem projektu La Callas (Balet SNG Maribor, sezona 2007/2008) je s spojitvijo igralcev, plesalcev, opernih solistov, simfoničnega orkestra in baletnega ansambla razširila polje plesne izraznosti, za omenjeno predstavo pa je prejela nagrado DBUS v letu 2008. Za gledališče HNK Split je leta 2009 ustvarila Ravelov Bolero, 2011 pa še Ščedrinovo baletno suito Carmen. V HNK Zagreb je leta 2010 ustvarila koreografijo za Straussovo opereto Netopir v režiji Krešimirja Dolenčića, zatem pa še številne operne predstave, med njimi Lakmé, Carmen, La bohème, Hoffmannove pripovedke.
Že vrsto let je sodelovala z uveljavljenimi režiserji, kot so Tomaž Pandur, Janusz Kica, Krešimir Dolenčić, Vito Taufer, Nenni Delmestre, Aleksandar Popovski, Samo M. Strelec in Dino Mustafić. Odrski gib in koreografijo je ustvarila za več kot štirideset dramskih predstav, od Shakespeara, Cervantesa, Molièra, pa vse do Lorce, Ibsena, Bulgakova, Brechta in Ionesca. Julija 2012 je posebej za Covent Garden Dance Company postavila koreografijo Leave me na glasbo Georga Friedricha Händla, ki je v okviru gala večera, posvečenega mednarodnim baletnim zvezdnikom, požela ovacije občinstva.
Med Valentininimi najbolj dovršenimi koreografijami, ki so prav tako doživele velik mednarodni uspeh, velja omeniti neoklasični balet Romeo in Julija na glasbeno predlogo Sergeja Prokofjeva, ki je bil prvič izveden v Baletu SNG Maribor, nato pa je doživel še zelo uspešne postavitve v tujini (Latvijski nacionalni balet v Rigi, Metz Métropole). Razveseljivo je tudi dejstvo, da je bil balet Romeo in Julija razglašen za najboljšo predstavo v Nacionalni operi in baletu iz Rige (Latvija) v sezoni 2014/2015. Omenjeni uspeh koreografinje Valentine Turcu je prav tako bistveno pripomogel k dvigu mednarodnega ugleda Baleta SNG Maribor, ki zaradi tega vse pogosteje gostuje v tujini in dobiva vabila na prestižne mednarodne dogodke s področja plesne umetnosti.
Aprila 2014 je Valentina ustvarila glasbeni koncept, dramaturgijo in odrsko adaptacijo Tolstojevega romana Ana Karenina za Balet HNK Zagreb, še istega leta pa je avtorica dodobra razburkala slovensko in mednarodno javnost z dvema koreografskima novitetama, ki sta tako med navdušeno publiko kot strokovno in kritiško javnostjo zapustili izjemen vtis ter se zapisali med sodobne baletne klasike. Prva plesna kreacija, neoklasični balet Carmen po motivih istoimenske Bizeteve opere in na glasbeno podlago istoimenske baletne suite ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina, je bila premierno izvedena 28. marca 2014 v Veliki dvorani SNG Maribor. Predstava je požela stoječe ovacije občinstva. Izredno visoka obiskanost predstav (tako rekoč do zadnjega kotička polne dvorane), številna gostovanja in vedno odlični odzivi publike zgovorno pričajo o izjemnem umetniškem dosežku koreografinje, ki je nedvomno na vrhuncu svoje kreativne potence.
Svoj uspeh je ustvarjalka okronala še z izvirno koreografsko postavitvijo neobaročnega baleta Nevarna razmerja po istoimenskem kultnem Laclosevem romanu, ki ga je Valentina Turcu temeljito analizirala ter s soustvarjalcem Leom Mujićem preoblikovala v aktualno in senzualno plesno pripoved. Prav ta bodisi tenkočutno ali z drzno ekspresivnostjo razgrinja številne p(l)asti medosebnih odnosov in akutnih problemov družbe, ki še danes predstavljajo pereč problem in srž konflikta med družbenim statusom ter izbiro oziroma željo erosa. Z inovativno plesno naracijo, s subtilnimi premenami ter z niansami koreografskega izraza Turcujeva izjemno natančno izriše značaj vseh vidnejših plesnih likov predstave: brezčutno manipulativnost markize de Merteuil, narcisoidni ponos in razuzdan avanturizem vikonta Valmonta, bogaboječnost in erotično hrepenenje Cécile de Volanges – če naštejemo zgolj najočitnejše karakterizacije.
Omenjenima vrhunskima koreografskima kreacijama Valentine Turcu pa se v letošnjem letu pridružuje še »celostni« umetniški projekt in baletni spektakel Jevgenij Onjegin, ki je svojo praizvedbo doživel 26. novembra 2016 v Veliki dvorani SNG Maribor. Koreografska noviteta, za katero je avtorica pripravila adaptacijo in vizualni koncept na glasbo dveh velikanov ruske glasbene romantike, Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, je del umetničine afinitete do disonantnih globin ruskega in slovanskega duhovnega sveta. S tenkočutnim prebiranjem Puškinovega izvirnika, enega izmed največjih in ikoničnih romanesknih zgodb modernega časa, ter s premišljenim posluhom za detajlno razplastenost romana ter z iskanjem popolnega sobivanja emotivnosti, giba in glasbe je Valentina Turcu za Balet SNG Maribor ustvarila izvirno koreografijo, ki jo je po lastnem glasbenem konceptu zastavila v dveh dejanjih s tako rekoč popolnim simetričnim prelomom v momentu osrednjega dramaturškega vrhunca. Ta nastopi po Onjeginovi zavrnitvi Tatjane, kar se izkaže kot največja preokretnica pripovednega toka baleta in obenem tudi kot »vzrok« vsega nadaljnjega »zla« oziroma življenjske nesreče vseh vpletenih oseb. Predstava je že na praizvedbi doživela stoječe ovacije in verjamemo, da se bo njen uspeh potrdil tudi drugod po Sloveniji in na gostovanjih v tujini.
Omenjene koreografske kreacije Valentine Turcu nedvomno predstavljajo ustvarjalni vrhunec znotraj baletne umetnosti v slovenskem in prav tako mednarodnem kulturnem prostoru, saj kaže na umetniško mojstrstvo, svetovljanstvo ter zrelost koreografinje, avtorice, baletne solistke in plesne ustvarjalke, kar sta opazila tako strokovna javnost kot občinstvo. Iz navedenih razlogov kakor tudi zaradi kontinuirane promocije baletne umetnosti, kar se vedno znova potrjuje v izjemnih koreografskih postavitvah, ki so lahko v ponos mestu Maribor in celotni slovenski kulturni javnosti, predlagamo, da se Glazerjeva listina za dosežke na področju kulture za leto 2016 dodeli koreografinji in baletni solistki Valentini Turcu.