SKLEP VLADE RS, VEZAN NA POKLICNO POKOJNINO BALETNIH PLESALCEV

Dne 1. 9. 2016 je Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) na 99. redni seji pod točko 2 sprejela naslednji sklep:

S K L E P :

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – skrajšani postopek in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru.

Besedilo predloga vezano na baletno umetnost:

PREDLOG

EVA: 2013-3340-0028

SKRAJŠANI POSTOPEK

 

ZAKON 

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO

  1. UVOD
  2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13; v nadaljevanju: ZUJIK) je temeljni zakon na področju kulture. Pri njegovem izvajanju so bile ugotovljene nekatere administrativne ovire in bremena, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z manjšimi spremembami in dopolnitvami zakona ter natančnejšo določitvijo in dopolnitvijo nekaterih pravnih institutov. Na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev in samozaposlenih v kulturi pa so potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, ki jim bodo dajale večjo socialno varnost, izhajajoč iz njihovega dela in danega prispevka h kulturi.

g.) Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev

Na podlagi zadnje novele ZUJIK-E je baletnim plesalcem pripadla pravica, da se jim k dejanski zavarovalni dobi namesto četrtina obdobja prišteje polovica obdobja, v katerem so bili vključeni v zavarovanje. Vendar pa se je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob izvajanju te določbe postavila dilema, ali gre za posebno dobo v skladu z 29. točko 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/1239/1399/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-CZPIZ-2), to je obdobje, ki se v skladu z ZPIZ-2 šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine; ali za dodano dobo iz poklicnega zavarovanja, ki jo ureja 202. člen ZPIZ-2, in na podlagi katere zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine. Namen zadnje novele ZUJIK – E je bil ureditev dodane dobe iz poklicnega zavarovanja, kot ga opredeljuje 202. člen ZPIZ-2.

Po uveljaviti ZUJIK-E se je podaljšalo le obdobje, ki se prišteje k zavarovalni dobi, ni pa se na njegovi podlagi uskladila prispevna stopnja poklicnega zavarovanja. Le-ta bi se morala določiti v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja. Tako trenutna prispevna stopnja ostaja 9,25 %. To pa vpliva negativno na višino poklicne pokojnine. Zato je treba določiti višjo prispevno stopnjo, ki se lahko uredi tudi na ravni samega zakona.

Poleg navedenega poklicna pokojnina, ki jo ureja četrti odstavek 83. člena ZUJIK, vsebinsko ne spada med pravice do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, zato je v zakonu treba oblikovati novo samostojno poglavje.

  1. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Predlagane rešitve na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Namesto dosedanje ureditve, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 %, s prehodnim obdobjem do 31. 12. 2016, ko prispevna stopnja znaša 12 %.

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med katere sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. Vendar pa za uveljavitev sprememb v zvezi z podaljšanjem dodane dobe po predlagani noveli zakona ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ne bo treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se bodo določbe predlaganega zakona uporabljale neposredno.

  1. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun. Z dvigom višine prispevka poklicnega zavarovanja za baletne plesalce bo za vplačevanje prispevka na letni ravni v času 12 % prispevne stopnje treba zagotoviti proračunska sredstva v okvirni višini 50.000,00 evrov. 

Posledice sprejetja novega 82. b člena (6. člen novele ZUJIK) ne bo oziroma, če pa že kje bodo, pa bodo minimalne in jih bodo javni zavodi lahko krili iz lastnih prihodkov oz. s prerazporeditvijo sredstev.

Predlog zakona nima posledic na druga javnofinančna sredstva. 

  1. BESEDILO ČLENOV

12. člen

Za 92. členom se doda novo 5. podpoglavje in novi 92.a člen, ki se glasi:

»5. Pravice iz poklicnega zavarovanja

92.a člen
(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)

»Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.«.

Prehodne in končna določba 

14. člen

Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi.

Ne glede na 92.a člen zakona, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje do 31. decembra 2016 znaša 12 odstotkov od osnove.

OBRAZLOŽITEV 

K 12. členu:

Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev, ki ga je do sedaj urejal 83. člen ZUJIK se uredi v novem 5. podpoglavju VII. poglavja. Namesto dosedanje ureditve v ZUJIK, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 % s postopnim uvajanjem. Prispevna stopnja do 31. 12. 2016 znaša 12% od osnove.

Obveznosti in pravice iz poklicnega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nov 92.a člen ZUJIK jasneje določa izjeme poklicnega zavarovanja baletnih plesalcev glede na 202. člen ZPIZ-2. Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje se od uveljavitve predlagane novele ZUJIK k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja namesto četrtina obdobja doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje se določi na ravni ZUJIKa in znaša 16 odstotkov od osnove in ne v pokojninskem načrtu. Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ZUJIK ne določa drugače, med te predpise sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. 

K 14. členu:

Predhodna določba ureja uveljavitev dodane dobe po tem zakonu ter zvišane stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev. Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi. Uveljavitev spremenjene dodane dobe in višine prispevka s prvim dnem v naslednjem mesecu po uveljavitvi tega zakona je operativno-tehnične narave, saj upoštevaje dejstva, da je osnova za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo plače, višine prispevka ni mogoče spremeniti tekom meseca, tako da bi bilo treba od ene osnove obračunati prispevek po dveh različnih stopnjah.

16-odstotna prispevna stopnja se uveljavi postopoma, in sicer od 1. 1. 2017 dalje. Od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2016 se določi 12-odstotna prispevna stopnja.

Za uveljavitev sprememb v zvezi s podaljšanjem dodane dobe po tem zakonu ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ni treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se določbe tega zakona uporabljajo neposredno.


  1. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 

83. člen

(pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna)

Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi, za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Višina prispevka za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, odobrenega na podlagi določb zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.