SESTANKA O AKADEMIJI ZA BALET NA MINISTRSTVU ZA KULTURO

Na podlagi sodelovanja Univerze v Ljubljani, Ministrstva za kulturo RS in Društva baletnih umetnikov Slovenije v zvezi z oblikovanjem Akademije za balet sta bila v mesecu oktobru 2011 na Ministrstvu za kulturo RS organizirana dva sestanka, na katerih so prisotne seznanili z idejo o Akademiji za balet.
Na prvem sestanku sta Biserka Močnik, sekretarka za področje glasbene umetnosti na Ministrstvu za kulturo, in Tomaž Rode, predsednik DBUS, predstavila nastajajoči projekt vodstvoma obeh javnih zavodov, ravnatelju Mitji Bervarju in umetniškemu vodji baleta Ireku Mukhamedovu iz SNG Opera in balet Ljubljana, ter Danilu Roškerju, direktorju SNG Maribor.
Drugega sestanka so se udeležili še Edward Clug, umetniški direktor baleta SNG Maribor, predstavnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor, direktorica Helena Meško in vodja oddelka baletne šole Helena Valerija Krieger, ter predstavnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Dejan Prešiček, v. d. direktor, Matej Selan, v. d. direktor Višje baletne šole in Tanja Pavlič, vodja Srednje baletne šole. Z Ministrstva za šolstvo in šport sta prišla Boštjan Rozman Zgonc, vodja sektorja za višje šolstvo, in Marija Gregorc, sekretarka v sektorju za osnovno šolstvo, sodelovala pa sta še starosta slovenskega baleta, dr. Henrik Neubauer, Prešernov nagrajenec Vojko Vidmar in baletna pedagoginja Darja Sebastian.
Vodstvi SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana sta idejo podprli. Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, je izrazil mnenje, da bi ustanovitev Akademije za balet ne le bistveno prispevala k prihodnosti slovenske baletne umetnosti, temveč tudi k javnim zavodom samim, pa tudi k promociji slovenskega baleta, če bo lahko nudila izobraževanje tudi tujim državljanom. Irek Mukhamedov, umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, je bil mnenja, da je potrebno program akademije oblikovati na način, ki ne bo izobraževal zgolj baletnih plesalcev, ampak bo stremel k izobraževanju baletnih zvezd.
Predstavniki obeh konservatorijev za glasbo in balet načelno ne nasprotujejo trenutno zastavljeni ideji o ustanovitvi Akademije za balet, a imajo vrsto pomislekov in so bolj naklonjeni iskanju rešitev za potrebne strokovne spremembe v okviru obstoječega sistema, za katerega pa so na sestanku tudi sami ugotovili, da je zaradi veljavnih zakonskih predpisov veliko preveč tog. Nekako so se zavzeli za misel, da bi bil vpis na akademijo mogoč šele po zaključku baletnega šolanja na srednji stopnji, kar pa se zdi precej sporno.
Takšna ureditev bi namreč podaljševala izobraževanje baletnih plesalcev vsaj za štiri leta, kar bi pomenilo, da bi si lahko baletni plesalci visoko izobrazbo pridobili štiri leta pozneje, kot je predvideno v trenutno zastavljenem načrtu o ustanovitvi Akademije za balet. Večina ostalih prisotnih je takšnemu sistemu nasprotovala z argumentom, da je baletnim plesalcem z upoštevanjem njihovega kratkega umetniško-ustvarjalnega obdobja, ki je vezano na starost, v Sloveniji nujno potrebno zagotoviti možnost visoke izobrazbe, preden dosežejo dvajseto leto starosti, in jim s tem omogočiti čim daljše umetniško življenje na baletnem odru.