Dr. Henrik Neubauer: Prenova programa Višje baletne šole – kot strela z jasnega

Leta 2011 je kot strela z jasnega prišla novica, da je treba program na Višji baletni šoli prenoviti. Pričakoval sem, da bomo prenovo, če bi bila potrebna, začeli po končanem študiju prvih rednih študentov, ko bi lahko na podlagi pridobljenih izkušenj predlagali nekatere popravke.
Za prenovo je bila najprej izbrana skupina, ki naj bi pripravila strokovne standarde za učitelje in plesalce. Osebno sem sicer vedno zagovarjal, da bi se moral višješolski študij za plesalce odvijati v okviru osemletnega šolanja. Po osmih letih naj bi baletni plesalci šli na oder, zato je škoda vsakega nadaljevanja študija, saj bi jim odvzel najlepša leta nastopanja. Nekatere od nas so povabili k sodelovanju, ko sta bila standarda že narejena. Zato sva s prof. Darjo Sebastian v okviru baletnega društva pregledala standarda in ju poskušala očistiti nepotrebnih vsebin. To nam je v okviru društva le deloma uspelo. Nato so začeli prof. Matej Selan, Alenka Tomc in Anica Justinek pripravljati program z vsemi predlogi. Ker nisem imel časa sodelovati v skupini, sem ob seznanjanju s programom predlagal nekatere izboljšave. Spet največkrat neuspešno. Med drugim npr. odstranitev nepotrebnih nestrokovnih predmetov, ki so bili večinoma prevzeti iz športa. Predmetnik je v primerjavi s prvotnim programom zdaj narasel za več kot polovico. Razen tega smatram, da bi pri dveh vejah študija – pedagoški in plesni – morali upoštevati različno število ur strokovnih predmetov (npr. karakternih in starinskih plesov, duetnega plesa ipd.), ker jih baletni plesalci potrebujejo v neprimerno večji meri kot pedagogi, ki bodo poučevali le prve štiri razrede baletne šole. Pri pedagoških predmetih pa je razmerje obratno. Za vsak predmet so bili prvič izdelani t. i. katalogi znanj. Pri tem se je pokazalo, da so pri nekaterih naročenih katalogih brez védenja njihovih avtorjev sodelovale še druge, večinoma strokovno manj podkovane osebe.
Trenutno je prenova v fazi, ki jo mora potrditi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Ob tem lahko samo upamo, da bo dokončen sklep pripravljen tako, da bo koristil bodočim učiteljem plesa in s tem pomagal dvigniti poučevanje na številnih baletnih šolah po Sloveniji na višjo raven. Po mojem skromnem mnenju je to zagotavljal že prejšnji program in bi bilo bolje, če ga prenova ne bi spreminjala v tako velikem obsegu.
Prva je diplomirala Tjaša Stergulec – Baletne predstave kot del zgodovine in razvoja baletne šole v Mariboru (mentor H. Neubauer), sledile so ji Nataša Moškotevc –Baletna tekmovanja v Sloveniji (mentor H. Neubauer), Sanja Rehar – Poškodbe, strah baletnih plesalcev (mentor S. Trstenjak), Matea Brečko – Kako družina vpliva na motivacijo otrok v baletni šoli (mentor A.Tomc), Anja Šuman – Prehrana baletnih plesalcev (mentor H. Neubauer), Barbara Prhavc – Barva, svetloba in oder (mentor H. Neubauer), Maja Repe – Dana Renčelj, baletno ustvarjanje na Bledu (mentor H. Neubauer), Alenka Kostrevc – Osnovni program, obsežnejši in zahtevnejši program ter dodatni pouk baleta v glasbenih šolah v Sloveniji (mentor M. Selan), Daša Skrt – Vloga učitelja v baletni dvorani (mentor O. Ilić). Nalogo ima v pripravi še Špela Repar – Ples in religija (mentor H. Neubauer).