PREMINULA JE NADA KLANČNIK

NADA KLANČNIK, roj. Černelič (8. 6. 1936 – 5. 5. 2010)


Spet smo zvedeli žalostno novico, da se je za vedno poslovila baletna plesalka, tokrat iz štajerske prestolnice. Njeno življenje je bilo tesno povezano s soprogom Dragom Klančnikom. Še do pred kratkim smo oba srečevali na premierah v mariborskem gledališču, vedno pripravljena na klepet o sedanjih in preteklih časih. To sezono pa zaradi bolezni ni več prihajala. Pogrešali smo jo in še bolj jo bomo zdaj ko vemo, da je bila odrešena zemeljskih muk.
Po nam dostopnih podatkih je prvič nastopila v baletu 27. junija 1952 v baletu Choponiana kot absolventka četrtega razreda Nižje baletne šole v Mariboru v koreografiji Maksa Kirbosa in že 9. septembra istega leta je dobila redno zaposlitev v mariborskem baletnem ansamblu. Decembra je Kirbos pripravil Nedbalov balet Od pravljice do pravljice, v katerem je bilo solističnih vlog dovolj za ves ansambel in tudi za Nado. Solističen nastop je imela tudi v operi Rigoletto leta 1954, isto leto pa je plesala tudi Romunko v Ohridski legendi, ki jo je pripravil gost iz Sarajeva, Franjo Horvat. Kmalu po tem je že začela nastopati pod moževim priimkom, ki je začel sodelovati v mariborskem Baletu leta 1955. Januarja 1955 je takratni šef baleta Radomir Milošević pripravil baletni večer, pri katerem je Nada plesala Mimi v Gershwinovi Rapsodiji v modrem v alternaciji z Mimico Likavec, junija je pa bila v Mariboru že nova šefinja Jitka Ivelja, ki je Nado zaposlila kot Dekle v Srcu iz lecta Krešimira Baranovića. Oktobra 1957 je bila krstna izvedba mladinske spevoigre Bajka o slavčku in Ivelja je Nadi namenila vlogo Cekinčka. Naslednje leto se je vrnil v Maribor Maks Kirbos, da je postavil med drugim tudi četrto dejanje Ohridske legende, v kateri je Nada dobila vlogo Ciganke. Leta 1959 je bila ena od treh Čajnih punčk ob krstni izvedbi istoimenskega baleta Rista Savina. Aprila 1960 je bila spet metuljček, tokrat v vlogi Belinčka v Rousselovem baletu V pajkovi mreži, novembra so baletnemu večeru dodali še Gluckovo Suito,v katerem je Nada tudi imela vidno solistično vlogo. Maja 1961 so v Mariboru imeli na sporedu dva mladinska baleta: v Petru in volku je bila Ptička (med Lovci je bil tudi njen soprog Drago), v Piki Nogavički pa Pikin brat Tomaž. Januarja 1962 je bila Pastirica v Mozartovem baletu Les petits riens, maja isto leto pa ena od sedmih plesalcev v Otrinovem E=m.c2, oktobra pa še med Avrikli v mladinski spevoigri Kristalna čaša. Junija 1964 je bila solistka v baletu In modo romantico na glasbo „Nedokončane simfonije“ Franza Schuberta. Naslednje leto je bila najprej baletna solistka v operi Prodana nevesta, nato pa Soseda v Lhotkovem Vragu na vasi. Aprila 1967 je bila ena od treh Gracij v Osterčevem baletu Maska rdeče smrti, decembra Lucija v Uročeni ljubezni Manuela de Falle in skupaj z Dragom v Shakespearovi komediji Kar hočete. Solistka je bila tudi leta 1969 v Offenbachovi operi Hoffmanove pripovedke, Cloe v Čajkovskega operi Pikova dama in Fleur v baletu Notredamski zvonar.
To je le nekaj solističnih vlog Nade Klančnik, pri nekaterih sva tesno in lepo sodelovala kot vsi koreografi, ki so delali z njo. Nastopala je, kot vsi drugi izvajalci solističnih vlog, tudi v ansamblu vse do sredine 70-ih let, ko se je poslovila od gledališča in baleta in prepustila svoje mesto mlajšim generacijam.
Kot sem že omenil v začetku pa je ostala zvesta gledališču do konca svojega življenja, saj je živahno spremljala vse dogajanje v svojem bivšem poklicnem domu. Poznali so jo vsi, njeni kolegi in mlajši plesalci in jo bodo gotovo pogrešali.
Dr. Henrik Neubauer