PREJELI SMO …
Glasbena šola Kamnik
Uprizoritev nove plesno-baletne pravljice slovenskega skladatelja Blaža Puciharja
Balet o Marsovčku Larsu, ki se na Zemljo odpravi, da bi našel umetnost
Kamnik, 13. april 2018
V Kamniku se pridružujejo praznovanju stoletnice slovenskega baleta. Poklon so zaupali najmlajšim plesalcem, učenkam in učencem Glasbene šole Kamnik, ki bodo v Domu kulture Kamnik premierno izvedli baletno pravljico slovenskega skladatelja Blaža Puciharja Glej Larsa z Marsa!
Koreografijo novega slovenskega baleta, namenjenega otrokom, podpisuje Ana Trojnar. Zgodba predstave se odvija na Marsu, pripoveduje pa o mladem zvedavem Marsovšku Larsu, ki nekega dne na šolskem igrišču najde piščal. Želi se vpisati na Šolo za umetnost, vendar pa mu njegov stric Frenk, ki je največji izumitelj na planetu, pove, da na Marsu ni takih šol, zato Larsu ponudi svojo raketo, ki ga popelje na Zemljo. Tukaj Lars spozna veliko prijateljev, ki pa mu pokažejo razpadajoči Grad umetnosti.
Pravljica obravnava pereče teme današnje družbe, ki so domiselno predstavljene otrokom, vendar v poduk tudi odraslim – zakaj potrebujemo umetnost, kakšno mesto v njej zaseda glasba, zakaj sta potrebni glasbena in plesna vzgoja ter še mnoge druge.
Pianist, skladatelj in aranžer Blaž Pucihar je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Kot solist je igral z Orkestrom slovenske filharmonije, Orkestrom Camerata Labacensis in Pihalnim orkestrom Slovenske policije. Od leta 2003 se intenzivno posveča skladanju in aranžiranju.
Z Ano Trojnar, učiteljico baleta na Glasbeni šoli Kamnik in članico Kraljeve akademije za ples iz Londona, sta sodelovala že pri koreografiji plesne pravljice Lunina čarobna flavtica, ki je doživela uspeh pri nas in na tujem. Ustvarila je vrsto koreografij za učence baleta, za katere je bila večkrat nagrajena. Je vodja študijske skupine za balet pri Zavodu za šolstvo.
Glasove v baletni pravljici Glej Larsa z Marsa! sta glavnim vlogam posodila Jurij Souček in Ivanka Mežan. V vlogi Larsa nastopa obetavni mladi plesalec Grega Golob, ki že zdaj posega po najvišjih uvrstitvah na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Baletno društvo Postojna
Mojca Pokrajculja obuje baletne copate
Postojna, 23. april 2018
Baletno društvo Postojna je skoraj gotovo prvi ansambel, ki je priljubljeno koroško narodno pripovedko Mojca Pokrajculja postavil na baletni oder. 130 plesalk je 21. aprila predstavilo zanimivo zgodbo, domiselne koreografije in dodelane kostume ter scenografijo, ki skupaj z žarom nastopajočih sestavljajo privlačno produkcijo. Predstava je v enem dnevu dvakrat napolnila dvorano Kulturnega doma Postojna, torej si jo je ogledalo skoraj 600 ljubiteljev baleta.
Plesalci so se na predstavo pod vodstvom koreografinj in baletnih učiteljic Nataše Berce, Tine Leder, Mire Marič in Ane Vogrin pripravljali skoraj šest mesecev, v Cerknici, Logatcu in Postojni, kjer v okviru društva vadijo baletne korake. »Iskali smo gibe, s katerimi smo poskušali izraziti Mojčino razigranost in prikazati različne karakterje živali – volka, lisice, zajca, srnjaka in medveda, ki jih bodo zaplesali tako starejši solisti kot skupine manjših otrok. Poleg že poznanih vlog so se na odru predstavili tudi poskočni krajcarji, Mojčini piskrčki, grozeča nevihta ter laži. Nastopajoči so prikazali tudi razne poklice, ki jih povezujemo z določenimi živalmi. Novi inovativni liki v pripovedko vnašajo svež pristop, hkrati pa bolj številčen nabor likov omogoča nastop prav vsem 17-im baletnim skupinam, ki vadijo pod okriljem našega društva,« je pojasnila Ana Vogrin, ki je tudi režiserka predstave.
Pravljico so za baletno uprizoritev izbrali zato, ker ima Mojca Pokrajculja s svojo motivno izvirnostjo in priljubljenostjo med mladimi posebno mesto v slovenskem ljudskem pripovednem izročilu. Pripovedka prepleta motive, ki so značilni za slovensko pripovedništvo: dobroto, prijateljstvo, pohlep, laž, maščevanje, osamljenost. Izročilo kulturne dediščine so ohranili tudi v domiselni scenografiji (gozdna jasa, tipično slovensko cvetje, piskrček, rdeči lončki z belimi pikami…) in kostumografiji.
Predstava je v celoti avtorsko delo društva, saj je prispevalo zasnovo, koreografije, kostumografijo ter organizacijo in izvedbo projekta (v sodelovanju z zunanjimi izvajalci na področju scenografije ter oblikovanja luči in tona). Kostumi so nastali v baletni šiviljski delavnici Sare in Alenke Požar, pod slikovito scenografijo pa sta se podpisala oblikovalka Anja Brelih in Silvo Čuk (Media M). Da je predstava požela bučen aplavz, so zaslužni tudi številni prostovoljci v zaodrju.
Plesalke v solističnih vlogah imajo kljub svoji mladosti za seboj že veliko let baletnega šolanja v okviru Baletnega društva Postojna, zato ne preseneča, da so svoje vloge odplesale odlično. Mojca Pokrajculja
je bila Eva Kobal, lisica Zoja Petrovčič Renčof in Kaja Nikolić, volk Ernestina Lea Kos, medved Zarja Telič Kovač, srnjak Zarja Podboj, kovanec Maja Doljak in zajec Sara Vince. Solo plesi starejših članic so se v zanimivem zaporedju prepletali s plesnimi točkami mlajših otrok, ki so se prelevili v kovančke, lončke, lisičke, volkce, zajčke, srnjačke, kuharje, vrtnarje, medvedke, čevlje, drevesa… Bolj izkušene balerine pa so uprizorile vihar in noč s svojimi skušnjavami. Med nastopajočimi je bilo skoraj 50 predšolskih otrok. Številni med njimi imajo šele štiri leta in to je bil zanje prvi baletni nastop.
»Z uprizoritvijo ene najbolj znanih slovenskih pripovedk spodbujamo razmišljanje o dveh pregovorno tipičnih slovenskih lastnostih, ki so pomembno zaznamovale slovenski narod: delavnost (Mojca v svoj piskrček spusti samo pridne in delovne živali, ki imajo koristen poklic) in velika želja po lastnem domu, v katerem je Slovenec svoj gospodar. Prav zato je Mojca Pokrajculja na baletnem odru danes bolj aktualna kot kdajkoli, saj nas v času begunske krize jasno nagovarja s sporočilom o gostoljubnosti in solidarnosti s tistimi, ki potrkajo na naša vrata. Gostoljubje do drugačnih, ki nimajo (več) svojega »piskrčka«, je bilo in je še vedno del slovenske narodne identitete – hkrati pa v sodobni zgodovini zelo odlikuje prav Postojnčane,« je predstavo zaokrožila Mateja Kocman, predsednica Baletnega društva Postojna.