PREDLOG SKUPINE ZA POENOTENJE STALIŠČ O STATUSU BALETNIH UMETNIKOV V RS

Objavljeno dne ; Objavil DBUS

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije

Predsednik, Tomaž Rode
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Ljubljana, 13. 04. 2010

Ministrstvo za kulturo RS Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana

ZADEVA: Predlog Društva baletnih umetnikov Slovenije za rešitev Statusa baletni plesalcev vRepubliki Sloveniji v prihodnje, ki ga je izdelala in sprejela Skupina za poenotenje stališč vimenu celotne slovenske baletne stroke

Spoštovani!

Društvo baletnih umetnikov Slovenije podaja Ministrstvu za kulturo Republike Slovenijeuradni strokovni predlog za rešitev statusa baletnih plesalcev v Republiki Sloveniji.

Po mnogih dejavnostih, razgovorih, razmislekih in strokovnih sestankih ter ob upoštevanju mnenj, predlogov in razmišljanj prav vseh, ki delujemo na področju te posebne umetnosti, kinosi ime »BALET«, pošiljamo strokovni in za stroko baletne umetnosti edini sprejemljivi predlog rešitve statusa baletnih plesalcev v RS, ter ga tako predajamo v roke Ministrstva za kulturo RS v razmislek in odločanje o nadaljnji usodi slovenske baletne umetnosti in s tem vseh redkih izbrancev, ki nosimo v sebi prav posebno poslanstvo sposobnosti: »biti baletni umetnik«.

Strokovni predlog je zastavljen celovito, saj vključuje celoten proces življenja baletnega plesalca od njegovega šolanja do konca aktivne plesne kariere.
Če želimo povrniti v oba slovenska baletna gledališča edini logičen, nujen in do leta 2001popolnoma funkcionalen pretok baletnih plesalcev, ob tem pa zagotoviti najvišjo možnokvaliteto njunega funkcioniranja, je primarnega pomena sprejetje zakona, ki bo baletnim plesalcem narekoval pravočasni in dostojni zaključek aktivne plesne kariere.

Napako, ki je bila storjena z skrajšanjem beneficirane delovne dobe za baletne plesalce leta 2001 je brez posveta s stroko storila država, nedvomno brez vsakega razmišljanja o baletniumetnosti, in brez treznega razmisleka o tem, kaj bo takšna odločitev prinesla baletni umetnosti na slovenskem gledano dolgoročno. Rezultati takšne nepremišljene odločitve so danes jasni, še več, postavili so pod vprašaj prihodnost poklica baletni plesalec, iz prejnormalno funkcionalnih baletnih ansamblov so naredili skupini, v katerih je kopica baletnih umetnikov, ki so svoje poslanstvo dostojanstveno opravili, a so se primorani z vsemi normalnimi pojavi, ki spremlajajo staranje človeškega bitja, ki dodobra in trajno prizadenejoplesalčevo telo, na način »kakor veš in znaš«, priplaziti do pokojnine, vrsta brezposelnihmladih baletnih plesalcev pred vrati baletnih ansamblov pa je iz leta v leto daljša!

Hudo ogrožena je stroka, dostojanstvo je prizadeto!

Pozivamo Ministrstvo za kulturo, ki ga smatramo kot najvišji strokovni kulturni organ v Republiki Sloveniji, kot povezovalni člen med stroko in politiko, da apelira na političneorgane drugih ministrstev ter na najvišji državni politični vrh, da razmisli o dolžnostih državein njihovem političnem odločanju, ter tako v najkrajšem času ne le na političen temvečpredvsem na strokovni način popravi leta 2001 storjeno nepremišljeno odločitev, ki boponovno vzpostavila dostojanstvo tako stroke kot posameznika in smisel poklica baletni plesalec.

V našem predlogu, ki je plod strokovne analize, upoštevamo oboje!

Celostno rešitev problema zastavljamo v pogledu na tri osnovne smernice za celostno ureditev statusnega problema poklica »baletni plesalec« v RS:

A = povezava med šolstvom in gledališči – dolžnosti gledališča do vsakoletnega zaposlovanja določenega števila baletnih plesalcev, ki končajo šolanje na eni od dveh osrednjih slovenskihbaletno – izobraževalnih ustanov, če ti le zadostujejo kriterijem

B = aktivna kariera baletnega plesalca

C = zaključek aktivne plesne kariere baletnega plesalca

A. – povezava med šolstvom in gledališči

Pravilna povezava obeh osrednjih slovenskih baletno izobraževalnih ustanov z baletnima ansambloma v Mariboru in Ljubljani, pri čemer je primarna povezava ljubljanske baletne šoleznotraj KGBL in baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter mariborske baletnešole znotraj SGBŠ Maribor in baletnega ansambla SNG Maribor, in zakonska zadolžitev njihovega medsebojnega sodelovanja mora zadolževati oba gledališka javna zavoda, davsako leto zaposlijo določeno število ali odstotek novo zaposlenih baletnih plesalcev, če ti le

izpolnjujejo tehnično – umetniške kriterije za sprejem v profesionalni baletni ansambel, baletno izobraževalni ustanovi pa, da izobrazijo visoko kvalitetni baletni kader, ob tem paskrbijo za karierno spiralo, ki bo po končani aktivni plesni karieri baletnega plesalca tistim, ki izpolnjujejo pogoje oziroma sposobnosti ukvarjati se z pedagoškim delom, na podlagi pridobljenih izkušenj omogočala vključitev v izobraževalni proces baletnih plesalcev.

Kot je zapisal starosta slovenskega baleta, koreograf Iko Otrin:

»Balet ni nekaj posebnega, ampak je drugačna umetnost. Zahteva drugačen pristop«. …Balet je umetnost, ki se prenaša praktično, od starejših k mlajšim. Ne da se ga naučiti iz knjig, vedno so starejši, izkušeni plesalci vodili mlajše skozi vse ovinke in pasti tega poklica. Z novimi predpisi je bilo izkušenim, upokojenim plesalcem onemogočeno, da bi razvijali in gojili domačo slovensko umetnost naprej. To je svetovni unikum, ki samo dokazuje, da odgovorni,ki nam krojijo usodo, nimajo pojma o tem, kaj je balet …«. In potem nam administrativno upravni aparat še ukine polovico beneficirane dobe, brez kakršnegakoli posveta s stroko, karje v obeh slovenskih baletnih gledališčih povzročilo hude težave, ki so videti nerešljive in povzročajo resne umetniške, vodstvene in socialne probleme …«

Društvo baletnih umetnikov Slovenije z namenom celostne ureditve slovenskega baletnega šolskega sistema sestavlja strokovno skupino, ki bo analizirala slovenski baletnoizobraževalni sistem ter podala predlog in smernice njegove ureditve. Te bodo zagotavljale predvsem višanje kvalitete znanja, povezovanje baletnih šol in gledaliških javnih zavodov,omogočale pa tudi večjo možnost za osebno odločitev posameznega baletnega umetnika, da po aktivni plesni karieri nadaljuje z delom v baletno izobraževalni ustanovi. Vendar pa bo omenjena skupina lahko predlagala kompatibilne predloge šele tedaj, ko bo zakonsko urejenstatus baletnega plesalca, ki od omenjenega vključuje tudi vzpostavitev kontinuiranegapretoka baletnih plesalcev v obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblih.

B. – delovna doba baletnih plesalcev in status baletnega plesalca – Kaj in kako po aktivni plesni karieri?

Da bi postopoma in v najkrajšem možnem času vzpostavili normalno funkcionalnost obeh osrednjih slovenskih baletnih ansamblov, predlagamo rešitev problema v dveh segmentih:

a. Dolgoročni – ureditev statusa baletnih plesalcev, ki bo veljal za bodoče generacije

in

b. Kratkoročnialikajinkakostrenutnoaktivnimiplesalciinsplesalci,kibodo zaposleni pred sprejetjem novega zakona o statusu baletnih plesalcev

PREDLOG ZA DOLGOROČNO REŠITEV PROBLEMA:

Po predlogih, ki so razvidni iz ankete, bi bila zelo dobra kombinacija več modelov. Globalnose ohrani zaposlovanje baletnih plesalcev za nedoločen čas, odločiti pa se moramo po kolikih letih delovanja za določen čas bi baletnemu plesalcu pripadala zaposlitev za nedoločen čas.

a. OSNOVNIPREDLOG:

Vrnitev benificirane delovne dobe v razmerju 12 mesecev dela = 18 mesecev dela inbenefikacija starostnih let, potrebnih za polno upokojitev, kar bi baletnim plesalcem po opravljeni delovni dobi omogočilo odhod v polno pokojnino.

Z obzirom, da benificirane delovne dobe ni več predlagamo preimenovanje te v

»Skrčena delovna doba pri kateri se šteje 12 mesecev dela za 18 mesecev delazaradi posebnih pogojev dela in ekstremne zahtevnosti poklica baletni plesalec povsesplošno veljavnih standardih, ki veljajo v baletni umetnosti, z dopolnjeno delovno dobo po vzorcu 12 mesecev dela je 18 mesecev dela pa se baletnemuplesalcu sorazmerno z skrčeno delovno dobo nižajo tudi leta starosti, potrebna za polno upokojitev, zaradi česar baletni plesalec ob dopolnjeni skrčeni delovni dobiizpolni vse pogoje za polno upokojitev«.

S strokovnega stališča je povsem nesprejemljivo dejstvo, da baletni plesalec prične z delompri 18. letih starosti, po namigovanjih o novi dolžini delovne dobe pa bi končal pri 65. letih starosti. To bi pomenilo 47 let delovne dobe, 47 let ekstremnih vsakodnevnih fizičnihnaporov. Kje so meje človeške vzdržljivosti? Kje je meja, ki na podlagi vsakodnevnih ekstremnih fizičnih naporov človeku zagotavlja, da se umiri in mu omogoči, da z izčrpanim ter od dela prizadetim telesom le dostojanstveno živi in dočaka normalno starost? Nekatereevropske države so to že spoznale! Med njimi so tiste z najdaljšo tradicijo baletne umetnosti.Zato se je edino smiselno zgledovati po njih!

»Moramo si biti na jasnem, da je razvoj baletnega plesalca bistveno drugačen kot razvojinstrumentalista, pevca, igralca, ki imajo po diplomi še desetletja pred seboj za svoj osebni razvoj in napredek. Plesalci tega časa nimamo. Redki so plesalci, ki lahko plešejo še po štiridesetem letu. Ne gre samo za lep, mladosten videz, ampak za ne-sposobnost starajočega se telesa, ki ne more več izpolnjevati nalog, ki bi jih plesalec moral.

Zato so po vojni plesalci dobili posebne obroke mleka, masla, sladkorja, tako kot rudarji.Pozneje smo dobili tudi beneficiran pokojninski staž – 18 mesecev za eno leto. Takratna oblast je razumela, da je balet težak poklic, ki ga ne moreš plesati obveznih štirideset let doupokojitve…« je dejal starosta slovenskega baleta, koreograf Iko Otrin.

Če bi se baletnemu plesalcu za eno leto dela štelo 18 mesecev dela, bi po zakonu, ki bi zaširšo populacijo predvideval delo do 65. leta starosti, delal približno 31 let, se pravi nekako

do 49. leta starosti. Vendar je dejansko tudi to previsoka starost, pri kateri baletni plesalecnikakor ne more več opravljati vseh delovnih nalog z polno zmogljivostjo!

Tako smo se nenadoma znašli pred novim problemom, ki izhaja iz predloga nove pokojninskereforme, predstavljene v mesecu marcu 2010. Če bo do njenega sprejetja prišlo, kar najverjetneje tudi bo, potem smo se znašli pred dejstvom, ko moramo upoštevati dvoje:

– –

prvič, optimalno starost pri kateri baletni plesalec še lahko opravlja svoje delo korektno in na visoki stopnji tako fizične kot psihične vzdržljivosti
drugič, kako do polne pokojnine po sistemu skrčene delovne dobe, če vzamemo vobzir nujno funkcionalnost slovenskih baletnih ansamblov, katero bomo lahko zagotovili samo v primeru, da bodo v njih plesalci ostali najdlje do starosti, ko bodolahko svoje delo še opravljali korektno in na visoki stopnji fizične in psihične vzdržljivosti.

Če se tako opremo na izkušnje držav v katerih je baletna umetnost najbolj razvita lahko sklepamo, da je baletni plesalec funkcionalno sposoben do starosti nekje med 35. in 40. letom.

Torej, kako omogočiti baletnemu plesalcu, ki je dostojanstveno opravil svoje poslanstvo vletih polne fizične in psihične zmogljivosti in ob upoštevanju vseh zdravstvenih posledic, ki temeljijo predvsem na deformaciji normalne človeške anatomije, da dostojanstveno in kot baletni plesalec – Umetnik! odpleše leta do polne upokojitve po sistemu skrčene delovnedobe?

Tako bo v primeru sprejetja novega pokojninskega zakona najverjetneje nujno potrebnorazmišljati o stalnem ansamblu starejših baletnih plesalcev, ki ga sicer v nadaljevanju omenjamo kot eno od možnosti za prehod k rešitvi trenutnega problema v pretoku baletnih plesalcev in vzpostavitve polne funkcionalnosti v obeh slovenski baletnih ansamblih.

Tak sistem bi omogočal prerazporejanje baletnih plesalcev pri določenem letu starosti na manj zahtevna delovna mesta, ob tem pa zagotavljal visoko profesionalno funkcionalnostobeh osrednjih baletnih ansamblov upoštevajoč nujnost pretoka mladih baletnih plesalcev!

Ob tem je nujno potrebno omeniti tudi različnost človeških metabolizmov, ki so v umetniški sferi kot je balet še posebej opazne: so izjeme, vendar redke!

b. PREDLOGVARIANT

Baletni plesalec se po izpolnjenih pogojih za polno upokojitev po sistemu skrčenedelovne dobe v razmerju 12 = 18 in temu sorazmerno potrebnih nižjih let starosti zapolno upokojitev prostovoljno odloči ali bo odšel v pokoj oziroma:

VARIANTA 1:

…sprejel ponujeno možnost, pri kateri vrne skrčeno delovno dobo, se pravi približno14 let priznane delovne dobe, namesto nje prejme dostojanstveno odpravnino po vzorcu »enoletna neto plača za vsaka 4 leta dela«, kar bi naneslo približno 7 neto letnih plač, in deluje naprej do »polne« upokojitve, ki predvideva delo do starosti, potrebne za polno upokojitev širše populacije.

VARIANTA 2:

…sprejel ponujeno možnost, pri kateri vrne skrčeno delovno dobo, odide na študij, ki je financiran s strani države, ob tem pa dobiva še štiri leta svojo polno bruto plačo, po opravljenem študiju pa se zaposli na novem delovnem mestu znotraj zavoda, vkaterem je opravljal delo »baletni plesalec« ali pa znotraj javnega sektorja, za kar se mu delovno mesto zagotovi še pred odločitvijo za sprejetje variante 2.

VARIANTA 3
zadeva tiste baletne plesalce, pretežno soliste, ki dokažejo sposobnost nadaljevanja z delom na področju baletne stroke:
Baletni plesalci, ki so opravljali poklic »baletni plesalec« in izpolnili vse pogoje za polno upokojitev a izpolnjujejo pogoje, da še naprej opravljajo strokovna dela vbaletni stroki, ki so nujno potrebna za funkcioniranje baletnih ansamblov ter se v primeru pripravljenosti za nadaljevanje dela po dopolnjeni skrčeni delovni dobi nabazi prostovoljne odločitve ne upokojijo takoj ampak nadaljujejo z delom na drugih delovnih mestih v baletni stroki, vse dokler jim sposobnosti omogočajo aktivno delovanje na takšnih delovnih mestih.
To so npr.:

  • –  baletna pedagogika (baletni pedagog, profesor baleta, baletni mojster,asistent baletnih predstav itd.) bodisi v baletni šoli ali v baletnem ansamblu
  • –  vodja baletnega ansambla, – koreograf,

– baletni animator v vrtcih, osnovnih in drugih šolah…

Tovrstni baletni umetniki, za katere bi bila, kot rečeno, ugotovljena in strokovno utemeljena sposobnost nadaljnjega delovanja z delom v baletni stroki, bi moraliobdržati pridobljeno skrčeno delovno dobo, v enakem obsegu pa bi se jim moralašteti tudi delovna doba v naprej.

Do takšnega nadaljevanja dela, ki temelji izključno na večjih in prirojenih strokovnih

sposobnostih, za katere je znano, da je predhodna pridobitev delovnih izkušenj predpogoj za delovanje na visokem umetniškem nivoju, bi bili tudi zaradisorazmerno majhnega števila tovrstnih strokovnih delavcev opravičeni le redkibaletni umetniki, zaradi vsesplošne težnje po normaliziranju razmer tako v baletnem šolstvu kot za pridobitev dobrih baletnih pedagogov oziroma baletnih mojstrov v baletnih ansamblih pa je takšen privilegij v redkih primerih nujen.

Zakaj bi bilo dobro na tovrstna delovna mesta zaposlovati izključno baletneumetnike z izkušnjami?
Delovni proces baletnega ansambla in delo z plesalci je specifične narave. To ni le delo, ki se prenaša teoretično ampak pretežno praktično. Če balet razdelimo na dve smernice: tehnično znanje in umetniško izražanje. Pomembno je oboje in se pogojuje. Baletno tehniko je potrebno podrediti umetniškemu izražanju posamezne vloge in obratno. To pa zmore izključno umetnik, ki si je izkušenj nabral na odru skozi večkratna podajanja iste in različnih vlog. Nepredstavljivo je, da baletnega plesalca skozi proces šolanja na višji stopnji uči repertoarja ali novih vlog nekdo, ki nikdar ni praktično sodeloval v umetniškem procesu ustvarjanja.

Takšno razporejanje posameznih baletnih plesalcev bi torej pripomoglo k boljšemustrokovnemu kadru tudi v baletno izobraževalnih ustanovah, kar bi v bodoče pomenilo, da v baletnih šolah lahko poučujejo v glavnem tisti, ki imajo za sebojkariero baletnega plesalca in ne več tisti, ki po končanem šolanju ne izpolnjujejo tehnično umetniških pogojev za vključitev v profesionalni baletni ansambel in se zato odločijo za nadaljevanje študija na višji baletni šoli, ki izobražuje baletne pedagoge, sis tem za razliko od baletnih plesalcev, ki se vključujejo v delo profesionalnega baletnega ansambla pridobijo višjo izobrazbo in pričnejo z delom v višjem plačnem razredu. Čeprav je to problem ureditve baletnega šolskega sistema pa je, kot jeopisano že na začetku pomembno, da zastavimo tudi vzorce za spremembe tovrstnihvprašanj, ki bi profesionalnim baletnim plesalcem odprle možnosti za nadaljevanje dela na področju baletne stroke, hkrati pa bi v danem primeru slovenske baletno izobraževalne ustanove ponovno izobraževale plesalce z višjim tehničnim in umetniškim znanjem, kar bi v bodoče močno dvignilo nivo kvalitete baletnihansamblov! Seveda ob polnem zavedanju, da morajo biti prav kvalitetni baletniplesalci, ki končajo eno od dveh slovenskih baletno izobraževalnih ustanov na primarni listi za sprejem v enega od slovenskih baletnih ansamblov.

ZAPOSLOVANJE BALETNIH PLESALCEV:

Sistem zaposlovanja baletnih plesalcev v slovenskih javnih zavodih je bistvenega pomena.Naš odgovor na vprašanje ali ohraniti zaposlovanje za nedoločen čas oziroma preiti na zaposlovanje za določen čas je: »Nujnost ohranitve zaposlovanja za nedoločen čas v baletnih

ansamblih je bistvenega pomena za normalno delo baletnega plesalca z obzirom naekstremno zahtevnost poklica«, ki jo utemeljuje naslednji citat:

»Balet je poslanstvo! Treba je živeti z njim in vse ostalo podrediti dosegi edinega zveličavnega cilja – čim bolj kvalitetnemu baletnemu umetniškemu dogodku … »!

Tako bo ohranitev sistema zaposlovanja za nedoločen čas baletnim plesalcem nudila ne le socialno varnost ampak predvsem mirno ter predano delovanje v prid baletni umetnosti,brez bojazni, da se bo nenadoma znašel na tržišču brezposelnih.

Hkrati pa je zaposlovanje za nedoločen čas pomembno tudi za ohranjanje tardicije nacionalnega gledališča in domačih baletnih umetnikov, ki v fluktuaciji baletnega trga tvorijo temelj nacionalnega baletnega gledališča in repertoarja, ki je del zakladnice slovenskekulture.

Vendar pa je potrebno tudi pri zaposlovanju za nedoločen čas upoštevati dejstva, ki govorijov prid delodajalca oziroma stroke, in ki bi zagotavljala polno funkcionalnost vseh plesalcev v baletnih ansamblih.

Predlagamo:

  • podaljšanje preizkusne delovne dobe baletnega plesalca ob njegovi prvizaposlitvi v enem od slovenskih baletnih ansamblov, in sicer iz zdajšnjihdveh na pet let. S tem se nudi delodajalcu več možnosti, da oceni ali je baletni plesalec pripravljen oziroma sposoben opravljati ekstremne fizičnein psihične napore do upokojitve;
  • vnos varovalk po vsesplošno veljavnih strokovnih standardih za opravljanjepoklica »baletni plesalec« v pogodbah za nedoločen čas, ki bi omogočale predčasno prekinitev pogodbe za nedoločen čas z baletnim plesalcem, ki bikakorkoli kršil oziroma zanemarjal svoje delovne obveznosti,
  • vnos varovalk za opravljanje poklica »baletni plesalec« v pogodbah za nedoločen čas, ki bi omogočale predčasno prekinitev pogodbe za nedoločen čas z baletnim plesalcem, ki bi mu višja sila (bolezen, poškodba…) trajno onemogočala nadaljevanje opravljanja poklica baletni plesalec s polnim delovnim časom.

PREDLOG VAROVALK V POGODBAH ZA NEDOLOČEN ČAS:

Baletnemu plesalcu/ki, se lahko prekine delovno razmerje za nedoločen čas če se ugotovida:

  • svoje delo opravlja malomarno in neprofesionalno;
  • ne skrbi za svojo fizično delovno formo in jo zanemarja;
  • ne skrbi za svoj fizični izgled po vsesplošno veljavnih standardih baletneumetnosti;
  • redno izostaja z dela brez utemeljenega in opravičljivega razloga;
  • krši katerekoli določbe iz kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti ali zakonao delovnih razmerjih.Baletnemu plesalcu/ki, se lahko prerazporedi oziroma prekvalificira na drugo delovnomesto z ohranitvijo višine osebnega dohodka oziroma mu z zagotovitvijo odpravninepreneha delovno razmerje za nedoločen čas, če se ugotovi da:

  • zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati poklica »baletni plesalec« s polnim delovnim časom;
  • zaradi poškodbe na delovnem mestu trajno ali za več kot eno leto ni sposoben opravljati poklica »baletni plesalec«.

DRŽAVNA AVDICIJSKA KOMISIJA

Zaradi preprečevanja zlorab, lobiranja, objektivne razsodnosti posameznega vodstva terpravilne strokovne odločitve v prid tako posameznega umetnika kot delodajalcapredlagamo uvedbo pet članske t.i. Državne strokovne komisije, ki bi v primerih sporov alipritožb soodločala o verodostojnosti vsakokratnih argumentov in v katero člani ne bi bili izbrani po funkcijah ampak po izpričani in udejanjeni umetniški ali strokovni preteklosti.Državna strokovna komisija bi:

  • bila pristojna za obravnavanje pritožb glede izida avdicije za sprejem novih članov v baletni ansambel;
  • prevzela vlogo avdicijske komisije za ponovno opravljanje avdicije v primerupritožbe na rezultat že opravljane avdicije v primeru, da mnenje vodje baleta smatra za neutemeljeno;
  • bila odgovorna za ocenitev odločitve vodstva v primeru nepodaljšanja pogodbe za določen čas, če se na odločitev plesalec pritožil;
  • bila zadolžena za sprejem ocene odločitve o podaljšanju zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas v primeru, da je baletni plesalec pričel zpoizkusnim delom pretežno pod enim vodstvom, zaključil pa ga je pod drugim in bi s tem v zvezi nastopila nesoglasja;
  • bila zadolžena za ocenitev tehtnosti odločitve vodstva o prenehanju delovnega razmerja za nedoločen čas po sistemu varovalk in o njem tudiodločala v slučaju spora;
  • bila zadolžena za ugotavljanje verodostojnosti prerazporeditve baletnihplesalcev na druga delovna mesta oziroma za dodelitev odpravnine v slučajuspora.

PREDLOGI ZA KRATKOROČNO REŠITEV PROBLEMA:

Predlog kratkoročnega plana rešitve problema je vezan na trenutno zaposlene baletne plesalce in na tiste baletne plesalce, ki se bodo v enem od slovenskih baletnih ansamblov zaposlili pred sprejetjem novega pokojninskega zakona za baletne plesalce.
Ker trenutno baletni plesalci v Sloveniji delujejo po sistemu pri katerem se šteje 12 mesecev dela za 15 mesecev dela, odhajajo v pokoj po 52. letu starosti. Baletni plesalec pri takistarosti ni več sposoben opravljati ekstremnih fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje v baletni umetnosti, tisti baletni umetniki, ki pa pri teh letih zaradi močne umetniške osebnosti še lahko plešejo fizično manj zahtevne vloge pa so redke izjeme in izključno tisti baletni plesalci, ki so za časa aktivne plesne kariere delovali kot baletni solisti.Tako je zaradi leta 2001 uvedene daljše delovne dobe baletnih plesalcev vse bolj ohromljeno delo v obeh baletnih ansamblih, s tem pa izvajanje zahtevnih baletnih predstav napričakovanem tehnično umetniškem nivoju. Tudi dotok mladih baletnih plesalcev v baletne ansamble je v tem trenutku zaradi omejenega števila delovnih mest v baletnih ansamblih skoraj onemogočen.Namen kratkoročne rešitve problema:Namen kratkoročne rešitve problema je čim prej, vendar postopno in z dobro meropreračunljivosti pričeti z vzpostavljanjem normalnega pretoka baletnih plesalcev v oba slovenska baletna ansambla, kar pa bi moralo nujno pomeniti tudi ponovno vzpostavitev zaposlovanja mladih baletnih plesalcev, ki so končali eno od osrednjih slovenskih baletno izobraževalnih zavodov.V namen kratkoročne in čimprejšnje rešitve omenjenih problemov predlagamo tri različice možnih rešitev:1.) Vrnitev delovne dobe v obsegu treh mesecev za eno leto dela od leta 2001, ko se jepričelo delo baletnih plesalcev po sistemu 12 = 15, in sicer vsem baletnih plesalcem,ki so bili v tem času zaposleni v enem od slovenskih baletnih ansamblov. S tem bibila od leta 2001 baletnim plesalcem povrnjena benificirana delovna doba v obsegu12=18, s katero bi večina starejših baletnih plesalcev izpolnila pogoje za upokojitev,

delovna mesta v baletnih ansamblih pa bi se pričela sproščati za zaposlovanjemladih baletnih plesalcev;

2.) Odkup manjkajočih let do upokojitve s strani bodisi države ali javnega zavoda za baletne plesalce, ki so zaposleni v enem od dveh slovenskih baletnih ansamblov, inki so dosegli starost v višini 45 let, pri čemer gre sicer za zakonsko izjemo v primeru baletnih plesalcev, ki pa bi pripomogla k ureditvi trenutnega stanja v baletnih ansamblih in normalizaciji pretoka baletnih plesalcev;

3.)

Uvedbo novega baletnega ansambla, v katerega bi se postopoma z namenomvzpostavitve smiselnega in dolgoročno funkcionalnega pretoka baletnih plesalcev voba slovenska baletna ansambla pri določenih letih prerazporejali starejši plesalci,ki so trenutno zaposleni v enem ali drugem baletnem ansamblu.
Delovne naloge v takšnem dodatnem baletnem ansamblu bi bile manj zahtevne in prilagojene starejšim baletnim plesalcem. Ansambel bi pokrival plesne in gibalne potrebe v predstavah vseh slovenskih javnih zavodov, ne glede na to ali gre za dramske, operne ali baletne predstave. Istočasno bi tovrstni ansambel v vsakisezoni lahko uprizoril s tehničnega vidika plesalcem primerno baletno produkcijo. Glede na trenutno situacijo bi za tovrstni ansambel potrebovali 15 novih delovnih mest, ki bi se uvajala postopno z namenom pravilne vzpostavitve dolgoročnofunkcionalnega pretoka baletnih plesalcev v baletna ansambla.

Dolgoročna pozitivna plat »Baletnega ansambla starejših profesionalnih baletnih plesalcev«:
Uvedba tovrstnega ansambla bi bila lahko dolgoročno gledano smiselna z več stališč:

  1. a)  Dodatni baletni ansambel bi lahko postal ob stalnih baletnih ansamblih A (balet SNG Maribor in balet SNG Opera in balet Ljubljana) stalni baletni ansambel B (slovenski baletni ansambel), ki bi prevzel nalogo pokrivanja plesnih potreb vseh slovenskih gledaliških javnih zavodov, izvajanje manjzahtevnih vlog, katerih osnovno vodilo je izražanje na način baletnepantomime, se pravi vlog, za podajanje katerih je baletna izobrazba neobhodna v baletnih predstavah ansamblov A, plesanje lažjih krajših baletnih vložkov v baletnih predstavah ansambla A in baletnih vložkov v opernihpredstavah;
  2. b)  Dodatni baletni ansambel bi lahko deloval zgolj začasno do ureditve normalnega pretoka baletnih plesalcev v obeh ansamblih ter dokler vsi baletniplesalci, prerazporejeni v ansambel starejših plesalcev ne bi dosegli pogojev zaupokojitev, potem pa bi delovna mesta lahko prerazporedili v nova delovna mesta baletnega ansambla SNG Maribor, ki so jim jih »ukradli« v preteklosti sprerazporejanjem v druge korpuse Javnega zavoda. Baletni ansambel SNG

Maribor ima namreč za polovico manj delovnih mest kot ljubljanski baletni ansambel, čeprav uprizarja po strukturi enakovreden baletni repertoar, prav tako pa je domači oder mariborskega baleta večji od ljubljanskega kar še utemeljuje potrebo po številčnejšem ansamblu!

STROKOVNE UTEMELJITVE ZAKAJ JE POKLIC BALETNEGA PLESALCA TAKO POSEBEN, DA BIBALETNI PLESALCI MORALI BITI UPRAVIČENI DO OPISANIH »PRIVILEGIJEV«?

Obrazložitev nekaterih temeljnih dejstev iz katerih izhaja upravičenost do statusnihprivilegijev za baletne plesalce (skrčena delovna doba, zaposlovanje za nedoločen čas…):

»Ves čas šolanja in aktivnega plesa stroka od baletnega plesalca zahteva samoprisiljevanje v nenormalne položaje telesa in okončin, fizične preobremenitve do meja zmogljivosti (dvigovanja partnerice ali partnerja,nenormalni položaji med plesom, zvijanje hrbtenice v vse smeri, odpiranje nog, stopal, kolen in bokov v endehors pozicije) do meja skrajnosti…«

»Ker baletni plesalci začenjamo z aktivnim delom zelo zgodaj !!!, je nenaravno, nehumano inkrivično od baletnih plesalcev pričakovati, da bodo delali do zahtevane starosti (65? Let) primerjalno s tistimi delavci, ki začnejo službovati šele po študiju pri 25 ali 30. letih.«

»Balet je poslanstvo! Treba je živeti z njim in vse ostalo podrediti dosegi edinega zveličavnega cilja – čim bolj kvalitetnemu baletnemu umetniškemu dogodku …«

»Balet ni služba ali obrt ampak način življenja, ki zahteva ogromne napore in ki okupira plesalce skozi ves dan skozi treninge, vaje, predstave in razmišljanja o novih vlogah, njihovem umetniškem oblikovanju … Vse to pa zmorejo le redki izbranci, ki so posvečeni baletu s svojim psihofizičnim talentom, pridnostjo, samodisciplino in garaštvom, ki so skozi stoletnozgodovino slovenskega baleta pomembno prispevali h kulturni podobi in identiteti Slovenije, skozi katero nas svet prepoznava. Od tod izvira tudi naša maloštevilčnost …«

»Moramo si biti na jasnem, da je razvoj baletnega plesalca bistveno drugačen kot razvojinstrumentalista, pevca, igralca, ki imajo po diplomi še desetletja pred seboj za svoj osebnirazvoj in napredek. Plesalci tega časa nimamo. Redki so plesalci, ki lahko plešejo še po štiridesetem letu. Ne gre samo za lep, mladosten videz, ampak za ne-sposobnost starajočega se telesa, ki ne more več izpolnjevati nalog, ki bi jih plesalec moral.«

»Balet ni nekaj posebnega, ampak je drugačna umetnost. Zahteva drugačen pristop«. …Balet je umetnost, ki se prenaša praktično, od starejših k mlajšim. Ne da se ga naučiti iz knjig, vedno so starejši, izkušeni plesalci vodili mlajše skozi vse ovinke in pasti tega poklica. Z novimipredpisi je bilo izkušenim, upokojenim plesalcem onemogočeno, da bi razvijali in gojili domačo slovensko umetnost naprej. To je svetovni unikum, ki samo dokazuje, da odgovorni, ki nam krojijo usodo, nimajo pojma o tem, kaj je balet …«. In potem nam administrativnoupravni aparat še ukine polovico beneficirane dobe, brez kakršnegakoli posveta s stroko, kar je v obeh slovenskih baletnih gledališčih povzročilo hude težave, ki so videti nerešljive in povzročajo resne umetniške, vodstvene in socialne probleme …«

Primerjava: Balet in sodobni ples:

Ples je izredno širok pojem, ki združuje ogromno različnih plesnih zvrsti. Res da gre vselej za ples, vendar pa se tudi plesni žanri razlikujejo med seboj. Brez dvoma lahko označimo zanajbolj zahtevno zvrst plesne umetnosti klasično baletno umetnost, ki izmed vseh nosi najstrožja in najbolj natančna pravila izvajanja posameznih baletnih elementov, ob tem pa je zavita še v povsem jasne vsesplošno veljavne visoke standarde glede psihofizičnih zahtev,fizičnega izgleda in fizične zmogljivosti baletnega plesalca. Šolanje klasičnega baletnega plesalca poteka dolga leta, za dosego vseh kriterijev pa je potrebno večletno sistematsko preoblikovanje fizičnih zmogljivosti baletnega plesalca in strokoven razvoj in razvijanjenjegovega prirojenega talenta, brez katerega so rezultati nemogoči.

Mnogokrat se klasični balet skuša primerjati s sodobnim plesom. Pa vendar, ob vsem spoštovanju do sodobnega plesa, razlik ne moremo spregledati. Prvo dejstvo je, da sodobniples zajema tako širok pojem, ki ponuja izredno široko paleto različnih gibalno tehničnih možnosti, da ga praktično lahko pleše vsakdo. Sodobni ples je za razliko od klasičnega baleta v fazi permanentnega raziskovanja. Če je fizični izgled klasičnega baletnega plesalca omejenna vitko telo, pa plesalca sodobnega plesa takšna omejitev ne zadeva. Zgovoren primer smo lahko videli tudi na letošnji Prešernovi proslavi. Plesalka močnejše postave nas ni motila, saj je šlo za sodobni ples in ne za klasični balet. Lahko bi govorili tudi o številnih drugih razlikah, vendar naj naštejem le najbolj vidne. Pri klasičnem baletnem plesalcu so nujne pravilneoblike kolen, dolg vrat, po standardih izoblikovane roke in stopala, gibljivost sklepov in tetiv,natančno določeno klasično koreografsko zapuščino, katere izvajanje pripada samo posebej izšolanim in tistim, ki imajo poleg tega še podarjene vse natančno določene fizične sposobnosti. In še bi lahko naštevali. Sodobnega plesalca tovrstne omejitve ne zadevajo,drugačnost je pri sodobnem plesu zanimiva in dobrodošla. Ni na odmet če omenimo tudi, dasodobni ples ponuja izražanje na področju plesa tudi tistim, ki se zaradi omenjenih fizičnih omejitev, ki jih določa baletna umetnost, z njo ne morejo ukvarjati. Še enkrat ponavljamo zvsem spoštovanjem do sodobnega plesa: imamo sodobni ples in imamo klasični balet! Short cuti, oziroma bližnjice, so pri sodobnem plesu normalna stvar in je pot do nastopanja vprašanje leta ali dveh. Pri baletu bližnjice enostavno ne obstajajo in do odra vodi izjemno dolga, naporna in strma pot.

Primerjava: Balet je resda od daleč mogoče enačiti z vrhunskim športom, a razlike sovelike.

Večkrat slišimo, da je balet enak vrhunskemu športu. Vendar pa lahko primerjava s športnikisega samo do meje psihofizičnih naporov, ki so pri obeh dejavnostih ekstremne. Od tod daljepa se umetniški baletni ples prične z nadgrajevanjem z umetniško kreativnostjo, ki je odločujoča za uspešnost baletnih plesalcev in baletne umetnosti nasploh.

Zakaj je ob delu študij za baletnega plesalca praktično nemogoč. Dejstvo: od obsega delabaletnih plesalcev je odvisna produktivnosti baletnega ansambla:

Predstavljajte si, da s krajšimi postanki aktivno tečete od 10. do 14. ure, ob tem uporabljate okoli 500 različnih načinov teka pri katerih morate pravilno, samo na določen način in nič drugače med seboj uskladiti čisto vse dele telesa. Bi bili utrujeni ali ne? Pa vendar bi vam za počitek pripadale slabe 4 ure odmora, v katerega so vključeni tudi preoblačenje in tuširanjepo dopoldanskem teku, pot do doma, pripravo kosila, pa spet prihod na prizorišče popoldanskega teka in pripravo nanj. Ste se res spočili? Pa vendar morate zopet teči dobri dve do tri ure. Boste po takem dnevu res komaj čakali, da sedete za učbenik ali se morda udeležite večernega izrednega študija ob delu? Ne verjamemo. Najverjetneje boste na polmrtvi padli v posteljo, saj vas jutri, pa pojutrišnjem in potem spet čaka enak dan! Pa vendar morate sem ter tja preznojeno delovno obleko oprati, zašiti obutev, se tako ali drugače pripraviti na delo, da ne zaobidem psihičnih priprav in stresov nastopanja …. Koliko časa ostane za vas, za vaše privatne aktivnosti in potrebe? Več besed je odveč. Kdor ne verjamega osebno vabimo, da poskusi!

ZAKLJUČEK

Predlog Društva baletnih umetnikov Slovenije za rešitev Statusa baletni plesalcev v Republiki Sloveniji v prihodnje temelji izključno na strokovnih stališčih profesionalne baletne umetnosti. Izdelala in sprejela ga je Skupina za poenotenje stališč v imenu celotne slovenskebaletne stroke, upoštevajoča prvenstveno strokovno specifikacijo poklica baletni plesalec termnenja posameznikov.

Predlagani model je v kombinaciji, ki upošteva stališča v dobrobit tako baletnega umetnika kot javnih zavodov, ob tem pa ponuja celovito in dolgoročno rešitev trenutne problematikestatusa baletnih plesalcev v Sloveniji in ponovno vzpostavitev popolne funkcionalnosti slovenskih baletnih ansamblov. Ob dejstvu, da gre za pomembno vejo slovenske kulturno-umetniške zakladnice v kateri aktivno deluje izredno majhen del vseslovenske populacije,približno 70 zaposlenih ali njen 0,000035 % delež, predlagana strokovna rešitev ponuja tudinadaljevanje na trdnih temeljih zgrajene slovenske baletne tradicije do leta 2001. Zato smo mnenja, da je model ob popolnem razumevanju strokovne specifike baletne umetnosti s strokovnega zornega kota v osnovi edini sprejemljivi.

S spoštovanjem!
Tomaž Rode, predsednik DBUS

Skupina za poenotenje stališč o statusu baletnih umetnikov v okviru DBUS:

  • –  Danilo Rošker, direktor SNG Maribor
  • –  Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Edward Clug, vodja baleta SNG Maribor
  • –  Jaš Otrin, v.d. umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Vojko Vidmar, baletni umetnik, Prešernov nagrajenec
  • –  Tomaž Rode, predsednik DBUS
  • –  Alenka Ribič Laufer, prvakinja baleta SNG Maribor
  • –  Regina Križaj, prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Matjaž Marin, solist baleta SNG Maribor in podpredsednik DBUS
  • –  Olja Ilič, baletna umetnica
  • –  Bojana Hinteregger, baletna umetnica
  • –  Zvone Penko, baletni umetnik, bivši vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Urša Vidmar, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Opera in balet Ljubljana
  • –  Branka Popovici, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Maribor
  • –  Klavdija Stanešič, baletni ansambel SNG Maribor