REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT, Masarykova 16, 1000 Ljubljana

T: 01 400 52 00 / F: 01 400 53 21 / E: gp.mizks@gov.si

 

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Župančičeva 1, Ljubljana

Stevilka: 6111-2/2012/9 ; Povezava: 829/12

 

Datum: 2. 10. 2012

 

Zadeva: status baletnih plesalcev v RS

 

Spoštovani!

Prejeli smo vaše pismo v katerem ste nas seznanili s problematiko upokojevanja baletnih umetnikov. Glede na vašo prošnjo oz. poziv za ponovno aktualizacijo reševanja problematike upokojevanja baletnih umetnikov vas seznanjamo, da se je pristojno ministrstvo v zvezi s poklicno pokojnino baletnih plesalcev z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pogovarjalo že v času sprejemanja ZPIZ-2, ki zaradi njegove zavrnitve na referendumu ni stopil v veljavo. Na podlagi pogovorov in želje MDDSZ, da se

izjeme glede poklicnih pokojnin ne bi umeščale v ZPIZ-2, temveč bi to urejal poseben zakon, v našem primeru ZUJIK, smo predlagali da se določba o poklicnih pokojninah baletnikov umesti v ZUJIK. Najtežje vprašanje pri uvedbi poklicne pokojnine baletnih plesalcev, katerim bi se k dejanski zavarovalni dobi dodajala polovica obdobja je v tem, ali bi zbrana sredstva zadoščala za izplačilo pokojnine, ki bi omogočala upokojenemu baletniku za preživetje. Kot tudi kakšen bi moral biti znesek vplačane premije. Glede na navedeno smo v predlog sprememb ZUJIK- a poleg določbe, ki se nanaša na poklicno pokojnino vnesli tudi možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, za katero bi skrbel delodajalec.

V ZUJIK bomo skutali vnesti naslednje spremembe:

1.

Predlog poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Obrazložitev:

Predlaga se nov člen ZUJIK, s katerim se podrobneje ureja poklicna pokojnina baletnih plesalcev. Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolikor to zakon ne določa drugače. Baletni plesalec, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi doda polovica, v kateri je bil vključen v poklicno zavarovanje. Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, se določi s kolektivno pogodbo, vendar znaša najmanj toliko, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2.

Predlog prekvalifikacije vseh plesalcev

Obrazložitev:

Plesalci zaradi svojih psihofizionih obremenitev kaj kmalu ne morejo opravljati svojega dela na zahtevani kakovostni ravni in jih zato več ni upravičeno vključevati v program. V praksi se zato dogaja, da enostavno niso dejavni, četudi imajo nekateri posamezniki delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Plesna kariera plesalcev, še posebej baletnih, se praviloma začenja okoli dvajsetega leta in statistično povprečno konča med 35. in 40. Letom starosti, odvisno od individualnih zmožnosti. Zato je v interesu kakovosti plesnih ansamblov in tudi zaradi zagotovitve vzgoje domačih plesalcev potrebno razviti serijo instrumentov, ki jim bodo ob polni življenjski dobi omogočili prehod na druge aktivnosti. Dopustiti jim je treba izbiro med poklicno pokojnino (ki načeloma ne bo mogla biti zadosti ugodna), prezaposlitvijo drugam (če obstajajo prosta in ustrezna delovna mesta) ter prekvalificiranjem. Spremembe ZUJIK-a bi šle v tej smeri: Delodajalec bi plesalcem pred koncem profesionalne plesne kariere ponudi podporo za prekvalificiranje. Plesalec in delodajalec bi namen, čas, način, pokrivanje stroškov in druge medsebojne obveznosti in pravice opredelila s pogodbo. Individualno presojo, kdaj se šteje konec profesionalne kariere za posameznega plesalca iz

prejšnjega člena, bi opravil strokovni oziroma umetniški vodja. Pogoj za pridobitev te pravice, je najmanj 15 let profesionalne plesne kariere. Preverjanje se opravi na podlagi zasedbenega načrta, strokovne ocene in preverjanja usposobljenosti. Sredstva za sofinanciranje stroškov prekvalifikacije zagotavlja ustanovitelj javnega zavoda. Sredstva se zagotovijo na posebnem računu znotraj proračuna ustanovitelja. Po opravljeni prekvalifikaciji in ugotovitvi delodajalca, da plesalcu več v okviru programa dela in zasedbenega načrta ne more zagotoviti polne delovne obremenitve, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pravico do možnosti prekvalifikacije imajo tudi delavci na drugih umetniških in strokovnih delovnih mestih, na katerih lahko psihofizične značilnosti, povezane s starostjo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovnih zmožnosti za opravljanje istega dela, in sicer iz naslova aktivne politike zaposlovanja iz katere se tudi financira. Delovna mesta iz tega odstavka se opredelijo v kolektivni pogodbi za kulturne-dejavnosti.

Upam, da smo Vam v zvezi z vašo pobudo po aktualizaciji problematike upokojevanja baletnih umetnikov zadovoljivo odgovorili.

Lep pozdrav!

Metka Šošterič, Vodja  sektorja za statusne zadeve in izobraževanje v kulturi,

Biserka Močnik, Vodja sektorja za umetnost