Letošnji nagrajenec, koreograf in plesalec, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.

Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je Milko Šparemblek najstarejši še aktivni koreograf na svetu, piše v utemeljitvi. Šparemblekovo odrsko postavitev Pastoralne simfonije Ludwiga van Beethovna so denimo konec junija lani izvedli na baletnem večeru treh kultnih del slovenske koreografske literature Balet 100, posvečenem stoletnici slovenskega poklicnega baleta.

Iz labirintov sveta v objem lastnega srca
Koreografiji se letošnji veliki Prešernov nagrajenec posveča od leta 1955. Na oder je v 45 gledališčih po svetu postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, obenem pa je svoje delo vtisnil v vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev.

“Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo,” še piše v utemeljitvi.

“S plesom se začne vse. Balet je izhod iz labirinta. Je moj poklic. Je klic,”pravi sam. V svoji karieri je deloval kot baletni mojster, koreograf, režiser in dramaturg. Rodil se je leta 1928 na Prevaljah. Šolal se je v Zagrebu, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in končal srednjo baletno šolo klasičnega baleta priAni Roje in Oskarju Haramošu. Nato se je izpopolnjeval v Parizu in New Yorku, piše v biografiji, ki so jo objavili na spletni strani SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Danes živi v Zagrebu.

Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek

Lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti
Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Šparemblek je bil med drugim baletni mojster pri velikem Mauriceu Bejartu, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, podobne funkcije je opravljal tudi v Lyonu in Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.

Šparemblek je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada ter strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar Društva baletnih umetnikov Slovenije za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obogatitev slovenske baletne umetnosti. Je tudi prejemnik nagrade hrvaškega gledališča za življenjsko delo in nagrade Vladimir Nazor, prav tako za življenjsko delo.