LJUBLJANSKI BALET S PANDURJEVO SIMFONIJO OTOŽNIH PESMI V LATINSKI AMERIKI IN BONNU

Baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana je med 13. in 29. marcem 2018 s predstavo Simfonija otožnih pesmi preminulega režiserja Tomaža Pandurja in koreografa Ronalda Savkovića gostoval v Mehiki, Kolumbiji in Nemčiji. Na odru nacionalnega gledališča je premiero doživela aprila lani kot poklon Pandurju.

S predstavo je ljubljanski Balet v Mehiki najprej gostoval 14. in 15. marca v Ciudadu de Mexico ter nato še v Guadalajari 17. in 18. marca. Iz Mehike se je preselil v Kolumbijo, kjer je v Bogoti, kolumbijski prestolnici, nastopil med 21. in 24. marcem. Gostovanje so sklenili 28. marca 2018 v nemškem Bonnu.

Balet Simfonija otožnih pesmi je krstno izvedbo doživel leta 2010 v berlinskem Državnem baletu. Na predvečer prve obletnice režiserjeve smrti pa ga je enaka ekipa z nekaj novimi sodelavci postavila tudi na ljubljanski oder, da bi “z njo začutili potovanje po miselnih pokrajinah vsega tistega, kar nas osmišlja”. Dramaturginja Livija Pandur pravi, da so to rojstvo, življenje, ljubezen, smrt ter prestavljanje v druge dimenzije, v nepojasnjene in neodkrite svetove.

V baletu je nastopilo 14 plesalcev ljubljanskega Baleta. Glasbena podlaga je eno najbolj znanih del Henryka Mikolaja Goreckega Simfonija št. 3, op. 35, za sopran solo in orkester – Simfonija otožnih pesmi. Govori o materi, ki je izgubila sina, in o otroku, 

ki je ostal sam in izgubil vse. Ta dobro uro trajajoča simfonija, zgrajena iz preprostih harmonij, se je dotaknila široke množice kot že dolgo nobena obsežna simfonična skladba. “Na vprašanja, v čem leži skrivnost uspeha, bi bilo težko govoriti zgolj z racionalno razlago. Simfonijo je treba le začutiti, čutiti s telesom, kot je pogosto poudarjal skladatelj,” je ob ljubljanski premieri zapisala muzikologinja Veronika Brvar.

Za likovno podobo predstave so poskrbeli scenograf Numen, kostumografinja Angelina Atlagić ter oblikovalca svetlobe Jaša Koceli in Juan Gomez Cornejo.