ANALIZA ANKETE »Status baletnega plesalca v RS«
DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije je pripravilo anketo z naslovom »Status baletnega plesalca v RS«, ki je bila ponujena v izpolnjevanje plesalcem obeh ansamblov istočasno, v ponedeljek, 22. junija 2009. Rok za oddajo izpolnjenih anket je bil v obeh ansamblih v sredo, 24. junija 2009.
Anketa je bila anonimna, plesalci so jo izpolnjevali po želji in po želji odgovarjali ali ne odgovarjali na določena vprašanja.
V baletu SNG Maribor je izpolnjeno anketo vrnilo 21 plesalcev, v baletu SNG Opera in balet Ljubljana pa 25 plesalcev. Ankete večinoma niso izpolnjevali plesalci tujih narodnosti oziroma tisti, ki ne obvladajo slovenskega jezika.
Analiza ankete je bila zaključena 29. junija 2009, in sicer prvič v detajlni obliki, ki razčlenjuje odgovore plesalcev enega in drugega ansambla posebej ter drugič v obliki združenega pregleda. Nekateri plesalci so pri istem vprašanju označili več kot en odgovor, zato so v analizo združenega pregleda všteti vsi označeni odgovori, v detajlni analizi pa so ti odgovori označeni še posebej. Nekateri plesalci so posameznim odgovorom dodali tudi pisne obrazložitve, ki so zajete v analizo. V posameznih opisnih odgovorih je analiza deloma »cenzurirana«, izločene so predvsem nekatere hujše kritike na račun Umetniškega vodje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaša Otrina, ki pa nimajo veliko skupnega z omenjeno problematiko.
Prav tako se enaki pisni odgovori v različnih anketah večinoma ne ponavljajo, ponavljajo se samo različno oblikovani odgovori. Tudi posamezni stavki v različnih anketah so v analizi slovnično formulirani.
Legenda:(+) pomeni pozitiven odgovor oziroma odgovor v prid posameznika, stroke…
(-) pomeni negativen odgovor oziroma odgovor, ki ni v prid posameznika, stroke…
Vprašanje št: 1:
Sem aktiven profesionalni baletni plesalec:
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
V prvi tretjini plesne kariere |
14 |
|
|
Nekje na sredini plesne kariere |
21 |
|
|
V zadnji tretjini plesne kariere |
10 |
|
|
Ni odgovoril |
1 |
|
Vprašanje št. 2:
Katera leta so po vašem mnenju tista, ko največ baletnih plesalcev preneha zaktivno kariero?
|
|
PODANI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
30 LET |
1 |
|
|||
35 LET |
4 |
|
|||
34 |
– 36 |
1 |
|
||
35 |
– 40 LET |
1 |
|
||
38 LET |
1 |
|
|||
40 |
LET in okoli 40. leta |
9 |
|
||
PO 40. LETU |
5 |
|
|||
40 |
– 45 LET |
4 |
|
||
42 |
– 45 |
1 |
|
||
45 in okoli 45. Leta |
3 |
|
|||
45 |
– 50 LET |
1 |
|
||
Okoli 46 |
1 |
|
|||
47 |
|
|
|
1 |
|
Ženske 43, moški 45 |
1 |
|
|||
Odvisno od posameznika / |
4 |
|
|||
Z vsakim je drugače |
|
|
|||
Odvisno, eni pri 30, drugi pri 40 |
1 |
|
|||
Odvisno od fizičnih in psihičnih sposobnosti |
1 |
|
|||
NE VEM |
1 |
|
|||
Niso odgovorili |
5 |
|
|||
Vprašanje št. 3:
Imate morda načrt, kdaj želite prenehati z aktivno plesno kariero?
MOŽNI ODGOVORI: |
|
Število plesalcev |
DA, imam natančen načrt, to je: |
|
4 |
Plesal/a bom dokler bom lahko |
|
20 |
Plesal/a bi rad do upokojitve, zato menim da bi bilo prav, da vodja |
|
22 |
baleta izbira predstave v katerih bom lahko sodeloval glede na moje |
|
|
zmožnosti. |
|
|
|
|
|
PODANI PISNI ODGOVORI: |
|
|
DA, imam natančen načrt, to je: |
~ |
Pri 40.letih |
|
~ |
Pri 40.letih |
|
~ |
Po 40.letu |
Vprašanje št. 4:
Ali razmišljate kaj boste oziroma kaj bi radi delali po končani aktivni plesni karieri
MOŽNI ODGOVORI: |
|
DA, imam natančen načrt, to je ____________________ |
14 |
Razmišljam, vendar nimam idej |
16 |
NE, ne razmišljam, trenutno vse posvečam svoji plesni karieri |
15 |
Ni odgovoril |
1 |
PODANI PISNI ODGOVORI: |
|
|
~ Vse mogoče, toda v gledališču ~ Početi stvari, ki jih zaradi 100% posvečanja baletu nisem uspela ~ Koreografija, kostumografija ~ Honorarno poučevanje baleta ~ Sigurno nekaj, kar mi bo zagotovilo boljšo prihodnost ~ Nadaljnje ukvarjanje z baletom ~ Želim imeti lastni baletni ansambel ~ Koreografija ~ Študij ~ Imam ideje vendar ne natančnega načrta |
Vprašanje št. 5:
Bi po končani plesni karieri želeli oditi v poklicno pokojnino ali nadaljevati zdelom na kakšnem drugem področju
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, želel bi oditi v poklicno pokojnino v vsakem primeru |
9 |
|
|
|
DA, če bi bila poklicna pokojnina dovolj visoka za normalno življenje |
24 |
|
|
|
NE, v vsakem primeru bi bilo bolje nadaljevati z delom na kakšnem |
13 |
|
|
|
drugem področju |
|
|
Vprašanje št. 6:
Kaj bi za vas pomenila nujnost prekvalifikacije v kakšen drug poklic po končani
plesni karieri?
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
Zgolj nujnost, ki bi mi jo določil zakon |
28 |
Idealno priložnost za kvalitetnejše življenje do polne upokojitve |
13 |
Zgolj obrazložitev |
1 |
Ni odgovora |
4 |
Odgovori v pisni obliki – individualno dodano
- Mislim, da prekvalifikacija nikakor ni rešitev, saj je ta možnost še vedno lahko samoiniciativna izbira vsakega posameznika, če se za to odloči
Vprašanje št. 7:
Bi se vpisali v Srednjo baletno šolo, če bi že pred vpisom vedeli, da se bostemorali po končani plesni karieri do polne upokojitve prekvalificirati v drug poklic?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, vseeno bi se vpisal/a in končal/a zgolj Srednjo baletno šolo |
11 |
|
|
|
DA, vpisal/a bi se, vendar ob baletni šoli obiskoval/a še drugo |
12 |
|
|
|
gimnazijo |
|
|
|
|
NE, razmišljal/a bi o šolanju |
22 |
|
|
|
Ne vem |
1 |
|
Vprašanje št. 8:
Ste se izšolali še za kakšen drug poklic, dejavnost razenza baletnega plesalca?
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, izšolal/a sem se še pred začetkom aktivne plesne kariere |
7 |
|
|
DA, izšolal/a sem se ob delu – aktivni plesni karieri |
6 |
|
|
Trenutno se šolam ob delu – aktivni plesni karieri |
1 |
|
|
NE, nisem se izšolal/a za noben drug poklic, dejavnost |
32 |
|
|
Ni odgovora |
1 |
|
|
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov |
|
|
Vprašanje št. 9:
Imate željo obiskovati študij kakšne druge smeri in kdaj?
MOŽNI ODGOVORI: |
|
Število plesalcev |
|
|||
DA, imam in sicer |
|
|
|
15 |
|
|
NE, nimam želje študirati karkoli drugega |
|
|
|
|||
Uspešno sem dokončal/a študij druge smeri |
|
|
|
|||
Ne vem |
|
|
|
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PODANI PISNI ODGOVORI: |
|
|
|
|
|
|
DA, imam in sicer: |
~ |
Ob manjši zasedenosti projektih |
|
|
||
|
~ |
Računalništvo |
|
|
||
|
~ Op. neprimerno vprašanje, saj vsi izredni študiji potekajo v času ko imamo vaje (ob 18.00 uri) |
|
||||
|
~ |
Tuje jezike, prevajalstvo |
|
|
||
|
~ |
Ekonomijo in pravo |
|
|
||
|
~ |
Kulturologija |
|
|
||
|
~ |
Psihologija |
|
|
||
|
~ |
Pedagogija |
|
|
||
|
~ |
Manegment |
|
|
||
|
~ |
Načrtujem naslednje leto |
|
|
||
|
~ Masterat – Balet (?) morda misli baletni mojster |
|
||||
|
|
|
|
|
|
|
PODANI PISNI ODGOVORI: |
|
|
|
|
|
|
Uspešno sem dokončal / a študij |
~ |
Na Filozofski fakulteti – smer Umetnostna zgodovina, saj |
|
|||
druge smeri: |
|
visokošolskega študija baletne usmeritve v Sloveniji še ni. |
|
|||
Vprašanje št. 10:
Če bi bili seznanjeni, da se boste morali po končani plesni karieriprekvalificirati v drug poklic ali bi vzporedno s šolanjem v Srednji baletni šoli obiskovali gimnazijo katere druge smeri?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, obiskoval/a bi gimnazijo, ki bi mi dala širšo izobrazbo kot SGBŠ |
15 |
|
|
|
NE, prav tako bi obiskoval zgolj SGBŠ |
11 |
|
|
|
Ob Srednji baletni šoli sem vzporedno končal drugo gimnazijo |
20 |
|
Vprašanje št. 11:
V katerem poklicu bi po vašem mnenju v primeru prekvalifikacije po končaniplesno karieri plesalec dosegal optimalne rezultate dela in zadovoljnejše delal?
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
V poklicih, ki so posredno ali neposredno vezani na poklic »baletni |
25 |
|
plesalec« |
|
|
Vseeno je, v kateremkoli poklicu |
5 |
|
Izrecno v poklicu, ki bi si ga izbral vsak sam |
22 |
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov
Vprašanje št. 12:
Katera dejstva bi morali upoštevati v zvezi z psiho–fizičnim stanjemplesalca/ke po končani plesni karieri, ko bi izbirali poklic v katerega bi ga/jo prekvalificirali?
Ni odgovorilo |
22 |
|
Odgovori v pisni obliki
~ Je discipliniran (+) ~ Zna trdo delati (+) ~ Zna obvladovati stres (+) ~ Znanje različnih tujih jezikov (+) ~ Se hitro uči / znajde (+) ~ Izkušnje, ki jih je vredno izkoristiti (+) ~ Kar si sam želi (+) ~ Izkušnje na drugih delovnih področjih, lastne ambicije plesalca (+) ~ Plesalca se ne bi smelo odtujiti baletni umetnosti, naj živi naprej dostojanstveno, kot je do tega trenutka (+) ~ Zanimanje za materijo prekvalifikacije (+) ~ Aktivne poklice (+) ~ Individualizem vsakega posameznika (+) ~ Spretnost, koordinacija, disciplina, vztrajnost, nadarjenost, muzikalnost, komunikativnost, smisel za lepoto in estetiko (+) ~ Ni več v dobri kondiciji (-) ~ Nima izkušenj v pisarni (-) ~ Dilemo ob odločitvi za prekvalifikacijo (-) ~ Dilemo pri izbiri poklica (-) ~ Nespoštovanje predhodnega poklica (-) ~ Utrujeno telo od prevelikih psiho-fizičnih naporov (-) ~ Psiho-fizična dejstva (-) ~ Izčrpanost (-) ~ Fizično stanje telesa ni primerno za težje delovne pogoje zaradi obrabe sklepov (-) ~ Sami smo si izbrali za poklic balet in se temu tudi posvetili. Zato z drugim poklicem ne bomo mogli biti zadovoljni, saj bi šlo za prisilo in ne željo, ne glede na psiho-fizično stanja!
~ Ne vem kakšno vlogo imajo pri tem psiho-fizična stanja? Mislim, da kakršno koli šolanje pri petdesetih, za redko koga pride v poštev! ~ Upoštevanje dosežkov v karieri in kaj mu najbolj leži: pedagoško delo, asistent, koreograf, vodja… ~ Popolno psihično in fizično izmučenost (-) ~ Dela, ki temelji na fizični zahtevnosti ni mogoče opravljati (-) ~ Upoštevanje telesne izčrpanosti, poškodb in obrabljenost telesa (-) ~ Poškodbe, plesalec težko sedi (-) ~ Poklicna fizična deformacija telesa plesalcev: poškodbe sklepov, obraba hrbtenice… (-) ~ Izmučeno telo, iztrošen organizem (-) ~ Dejstvo, da plesalci v bistvu v času aktivne kariere nimamo nobenih izkušenj z delom v »običajnem«svetu, saj živimo na odru in ob baletnem drogu v baletni dvorani, kar je naporen a nepopisno lep svet. (-) ~ Odvisno od vsakega posameznika, ni pravila ~ Denar, fizične terapije in sigurne pogodbe Vprašanje št. 13: Kaj po vašem mnenju je oziroma bi še pomenila benificirana delovna doba v obsegu 12 mesecev dela = 18 mesecev delovne dobe?
Odgovori v pisni obliki ~ Nujnost glede na vrsto poklica ~ To je minimalno! ~ Zaslužen pokoj – možnost zaposlitve mladega plesalca na njegovo mesto. ~ Izkušnje iz preteklosti so se izkazale za zelo uspešne in primerne za naš poklic. ~ Garancijo vsakega plesalca v življenju. ~ Zame osebno prav nič, je pa izjemnega pomena za naslednje generacije. ~ To, da bi šli lahko prej v pokoj. ~ Hitro upokojitev, saj ne moremo plesati do 60. leta. ~ Veliko! Poglejte kako imajo to urejeno države s tradicijo baleta in teatra. ~ Popolna profesionalna predanost baletu. ~ Starejši bi odšli prej v pokoj, mladi pa bi imeli več priložnosti. ~ Sigurno krajšo ter bolj produktivno delovno dobo. ~ Skrajšana delovna doba je potrebna zaradi obrabe sklepov v tem poklicu. ~ Nujna in absolutno prava in pravična poteza! ~ Možnost dočakati pokoj ~ Veliko za baletne plesalce ~ Izvrstno za baletne plesalce ~ Sem za takšen izračun delovne dobe, samo da se starostna meja ne zvišuje ~ Večji pretok mladih plesalcev zaradi odhoda starejših v pokoj-pomlajevanje ansambla ~ Primerna leta za odhod plesalca v pokoj so 42. ~ Sprostitev delovnih mest za zaposlovanje mlajše generacije ~ Dostojen zaključek plesne poti ~ Hitrejša upokojitev in sproščanje delovnih mest za mlade plesalce ~ Normalno upokojitev glede na trdo delo od mladosti ~ Edino s tem pogojem lahko plesalec dostojno konča svojo plesno kariero ~ Možnost opravljanja baletnega poklica dobro do upokojitve in dovolj prostih delovnih mest za mlade plesalce ~ Zaslužen odhod v pokoj po tako težkem garanju in odrekanju. ~ Spoštovanje našega poklica, človeka in umetnika Vprašanje št. 14: Če bi bili vodja baletnega ansambla, kakšen način zaposlovanja plesalcev bi zagovarjali?
Plesalci baleta – individualno dodano k odgovoru
~ Za nedoločen čas, vendar šele po petih uspešnih sezonah v gledališču. Slovenski plesalci bi morali imeti prednost pred tujci, saj z zaposlovanjem tujcev na račun slovenskih plesalcev škodimo razvoju šolstva (državne baletne šole) v Sloveniji, dobrih slovenskih plesalcev pa ne zadržimo doma.
Vprašanje št. 15: Menite, da je dobro, da se plesalcu po dveh letih delovanja v ansamblu avtomatično dodeli pogodba za nedoločen čas? |
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
|
DA – zato ker |
|
NE – zato ker |
|
Odvisno |
|
Ni odgovoril |
|
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov |
|
PODANI PISNI ODGOVORI: |
|
DA – zato ker |
~ kvalitetno opravlja svoj poklic in je nepogrešljiv član ansambla |
|
~ plesalec v dveh letih pokaže dovolj znanja in ker živimo v državi, v kateri so ~ službe za nedoločen čas potrebne. |
|
~ si jo zasluži, če je potreben v tekočih predstavah. Če pa v tekočih predstavah ni ~ potreben pomeni, da ne ustreza in se tako tudi honorarna pogodba ne podaljša. |
|
~ |
|
~ po dveh letih lahko vsak ugotovi zmožnosti umetnika. |
|
~ naj bi bilo tako. |
|
~ ker lahko v dveh letih plesalec pokaže veliko, če mu daš možnost. |
|
~ če je plesalec dober in uporaben. |
|
~ |
|
~ ker je doba poklica zelo kratka. |
|
~ v dveh letih plesalec pokaže česa je sposoben |
|
~ vendar ne avtomatično temveč s premislekom kako kvaliteten je. |
|
~ lahko kupi stanovanje (op. pridobitev kredita). |
|
~ trenutni sistem ni prilagojen alternativi. |
|
~ je to zakon v RS (če je bil plesalec prej zaposlen za določen čas). |
|
~ bi sicer delodajalec plesalca izkoriščal in mu ne bi dal ustrezne pogodbe. ~ tako mora biti ~ je pomembna socialna varnost ~ če izpolnjuje vse kakovostne pogoje ~ ker nam nudi sigurnost. |
NE – zato ker |
~ si po tako kratkem času tega še ne zasluži, se še ne dokaže |
|
~ obstaja možnost upada kvalitete, in ker ni več potrebe po dokazovanju. |
|
~ v dveh letih plesalec pokaže česa ni sposoben. |
|
~ je doba dveh let prekratka |
|
~ mora z delom in rezultati dokazati, da je sposoben za ta poklic (v primeru |
|
~ če si tega ne zaslužijo |
|
~ se mi zdita dve leti premalo, da bi lahko plesalca ocenil |
|
~ menim, da v petih letih pokaže svoje sposobnosti na vseh plesnih področjih |
|
~ bi še malo počakali do nadaljnjega razvoja plesalca. |
|
~ v dveh letih ni mogoče oceniti ali je plesalec sposoben za različen repertoar. |
|
~ je prezgodaj (star si šele 20 let). |
|
~ je to premalo časa za spoznavanje dela plesalca. Avtomatična dodelitev po dveh |
Vprašanje št. 16:
Katerega od predlaganih sistemov zagovarjate?
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
|
Vrnitev oblike po sistemu benificirane delovne dobe v obsegu 12 = 18. |
30 |
|
|
|
Ukinitev benificirane delovne dobe in uvedba odpravninskih stebrov |
0 |
|
|
|
po sistemu: za vsaka štiri leta zaposlitve enoletna plača, ki bi plesalcu |
|
|
|
|
ob koncu plesne kariere omogočili prekvalifikacijo v drug poklic. |
|
|
|
|
Kombinacija obeh – plesalec bi se moral po končani aktivni plesni |
16 |
|
|
|
karieri odločiti sam ali bo sprejel poklicno pokojnino do dopolnjenih |
|
|
|
|
vseh pogojev za upravičenost do polne |
pokojnine, ali pa bo |
|
|
|
sprejel odpravninski steber in se prekvalificiral ter aktivno delal dokler |
|
|
|
|
ne izpolni vseh pogojev za polno pokojnino. |
|
|
|
|
Ni odgovoril |
|
2 |
|
|
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov |
|
|
|
Vprašanje št. 17:
Po kolikem času zaposlitve za določen čas bi bilo po vašem mnenju optimalno,da se baletnega plesalca/ko zaposli za nedoločen čas?
|
PODANI ODGOVORI: |
|
Število plesalcev |
|
Po enem letu ali manj |
1 |
|
||
Po dveh letih |
13 |
|
||
|
|
1 x opomba: Zakaj bi bil poklic |
|
|
|
|
baletni plesalec manj vreden od |
|
|
|
|
|
ostalih? |
|
Po dveh do treh letih |
2 |
|
||
Po treh letih |
7 |
|
||
|
|
1 x opomba: Vendar pogodbe za nedoločen čas formulirane tako, da vodji omogočajo večjo svobodo. 1 x opomba: pri polni zasedenosti v vseh predstavah. |
|
Po treh do štirih letih |
|
1 |
|
Po štirih letih |
|
2 |
|
Po petih letih |
|
7 |
|
Odvisno |
|
1 |
|
Stvar posameznika |
|
1 |
|
Ne vem |
|
1 |
|
|
|
1 x opomba: važno je, da se ga, kot je važno da se ve kaj lahko, kaj mora in česa ne sme, da obdrži službo. To pomeni, da mora delati kot se šika |
|
|
|
||
Ni odgovorilo |
|
10 |
|
Vprašanje št. 18:
Prisostvovali ste Okrogli mizi o statusih baletnih plesalcev oziroma steseznanjeni s predlogi oziroma mnenji članov ciljne skupine pri MK, Vojka Vidmarja, Edwarda Cluga in Jaša Otrina. Kateri od predlogov se vam zdi najbolj primeren, kateri najmanj primeren in zakaj?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
|
Število plesalcev |
||||||
Vojka Vidmarja, ker |
|
|
|
Najboljši: |
26 |
|||||
|
|
|
|
|
Najslabš: |
0 |
||||
Edwarda Cluga, ker |
|
|
|
Najboljš: |
17 |
|||||
|
|
|
|
|
DA in NE: 1 |
|||||
|
|
|
|
|
Najslabš: |
0 |
||||
Jaša Otrina, ker |
|
|
|
Najboljš: |
1 |
|||||
|
|
|
|
|
Najslabš: |
10 |
||||
Odgovoril le opisno |
|
|
|
2 |
|
|
||||
Ni odgovorilo |
|
|
|
6 |
|
|
Podani pisni odgovori:
Vojka Vidmarja, ker |
~ (+) realen, najlažje uresničljiv ~ (+) najbolj primeren, je realen, sprejemljiv za plesalce. ~ (+) najbolj primeren, saj je star sistem deloval brez problemov, dokler ga niso spremenili. ~ (+) je sistem funkcioniral že v preteklosti ~ (+) edini od trojice končal baletno šolo, se po njej zaposlil za nedoločen čas v SNG, vso svojo kariero aktivno deloval v vseh projektih in se po 12 = 18 zasluženo upokojil. Edini zagovarja ta sistem in za njim stoji. Je tudi dokaz, da je to mogoče, če bi si to naši vodje želeli ~ (+) sistem je do zdaj deloval.(2x) ~ (+) je edini realen in človeški ~ (+) ima edini stališča, ki so se v preteklosti dokazano obnesla ~ (+) se je zavzemal, da tudi starejši plesalci lahko kaj odplešejo in so za marsikaj uporabni. Potrebno je najti kompromis in uporabiti ves material ~ (+) ker je podal nekaj dobrih dejstev, za katera si želim, da bodo spremenjena ~ (+) spoštuje plesalca in omogoča pretok generacij ~ (+) se je njegov predlog že pokazal za dober sistem, saj je omogočal socialno varnost, pretok generacij in opravljanje poklica za katerega smo izšolani. |
|
~ (+) ima veliko izkušenj in odlično pozna razmere v Slovenskem baletu. |
|
~ (+) ponuja več možnosti. |
|
~ (+) je sistem že deloval. |
|
~ (+) je izjemen umetnik in dobro ve kaj je poklic baletni plesalec. |
|
~ (+) zagovarja benificirano delovno dobo (12=18) in pogodbe za nedoločen čas. |
|
~ (+) vrnitev benificirane delovne dobe se mi zdi najbolj primeren predlog, zato ker se kot plesalec zaposliš že v mladih letih in fizično garaš veliko več kot tisti, ki sedi oziroma opravlja pisarniško delo. Če pa ima kdo interes pa lahko opravlja honorarno delo ob pokojnini (npr. poučuje balet). |
Edwarda Cluga, ker |
~ (+) podpira problematiko težjih delovnih pogojev in narave dela, ki pogojuje krajši delovni staž, hkrati pa spoštuje kvaliteto plesalcev. |
|
~ (+) se zavzema za plesalce in za njihov status. |
|
~ (+) nima tako napačnega razmišljanja. |
|
~ (+) zagovarja pravilno stališče plesalcev |
|
~ Kdo odloča kdaj se konča kariera posameznika? |
|
~ Da in ne, ne strinjam se s tem, da predlaga komisijo vsaka tri leta, plesalcu pa bi morala po dveh letih pripadati pogodba za nedoločen čas. ~ Za vzdrževanje discipline bi morale obstajati drugačne. sankcije. |
|
~ (+) so njegovi predlogi primerni trenutni situaciji |
|
~ (+) zna prisluhniti plesalcem in je komunikativen |
|
~ (+) je imel najbolj jasna stališča |
|
~ (+) dopušča možnost pogodbe za nedoločen čas. |
|
~ (+) neberljivo, verjetno: gleda s stališča plesalca |
|
~ (+) je podoben staremu sistemu |
|
~ (+) je izjemen plesalec in koreograf in skuša najti rešitev, ki bo optimalna za vse. |
|
~ (+) vrnitev benificirane delovne dobe se mi zdi najbolj. primeren predlog, zato ker |
|
se kot plesalec zaposliš že v mladih letih in fizično garaš veliko več kot tisti, ki sedi |
|
oziroma opravlja pisarniško delo. Če pa ima kdo interes pa lahko opravlja |
|
honorarno delo ob pokojnini (npr. poučuje balet). |
Jaša Otrina, ker |
~ (+) Zanimiv za prihajajoče generacije, vendar z višjimi. odpravninami. |
|
~ (+) je problem nujno potrebno rešiti. |
|
~ (-) Ima napačno razmišljanje glede plesalcev. Menim, da so. ljudje v drugih ustanovah kaznovani, če svojega dela ne opravljajo korektno. |
|
~ (-) Najmanj primeren, ker je Slovenija premajhna in se ne moremo primerjati z |
|
Nemčijo… Odpravninski stebri bi bili isto kot socialna pomoč. |
|
~ (-) Ne, ker imamo čisto drugačen način kariere in življenja, da bi pri nas to lahko |
|
delovalo. Slovenija je dosti manjša od Nemčije. |
|
~ (-) Neprimeren predlog, ki bo v prihodnosti uničil umetnost. baleta v Sloveniji. |
|
~ (-) ne spoštuje plesalca, saj je balet poklic za celo življenje, saj. zahteva popolno |
|
predanost. Primerjava s poklicem nogometaša je nesprejemljiva! |
|
~ (-) plesalec ne ve, če bo imel čez eno leto sploh še možnost. preživetja, oziroma se |
|
bo po končani karieri znašel na cesti in pri 35., 40. letih šel študirat za nov poklic!? |
|
~ (-) poskuša uveljaviti nemški sistem, ki je absolutno. neprimerljiv z našim. Vse je |
|
podredil ambicijam …. in s tem onemogočil umetniški razvoj ansambla, še |
|
posebej mladih plesalcev. Ne spoštuje in ceni podrejenih. |
|
~ (-) njegov sistem ni primeren za Slovenijo. |
|
~ (-) ni prenosljiv v slovenski prostor. |
|
~ (-) je sam primer Slovenca, ki se je po aktivni plesni karieri vrnil v Slovenijo in tako |
|
»ušel« nemškemu sistemu, ki ga želi sedaj uvesti pri nas. |
|
~ (-) baletno umetnost enači z obrtjo ali pa nogometom. |
|
~ (-) imamo premajhne plače, da bi vsak mesec dajali na stran za stebre (pokojnino). Država bi dala minimalno, tako da ne vidim pozitivne strani tega predloga |
Vprašanje št. 19:
Menite, da bi se v zvezi z urejanjem pokojninskega statusa baletnega plesalcamorali zgledovati po katerem od uveljavljenih sistemov tujih držav ali bi ga morali graditi na lastnih izkušnjah iz preteklosti?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
|
Število plesalcev |
|
|
Graditi bi morali na lastnih izkušnjah, ker so se v preteklosti izkazale za |
26 |
|
||
|
uspešne |
|
|
|
|
|
Zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine |
1 |
|
||
|
Morali bi kombinirati lastne izkušnje z izkušnjami iz tujine |
23 |
|
||
|
Ni odgovorilo |
1 |
|
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov
Odgovori v pisni obliki – individualno dodano
- K vprašanju: Graditi bi morali na lastnih izkušnjah, ker so se v preteklosti izkazale za uspešne je dodano: in jih posvoje usposobiti.
- K vprašanju: Zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine je dodano: ne, ker niso nikjer zares uspešne.
Vprašanje št. 20:
V baletnem ansamblu ste zaposleni honorarno že več let in nič ne kaže, da sebodo v kratkem pokazale možnosti, da vas bodo zaposlili redno. Bi se odločili za status samozaposlenega v kulturi?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, vendar samo v primeru, da bi mi država ali delodajalec plačevala |
30 |
|
|
|
socialne prispevke |
|
|
|
|
DA, v vsakem primeru |
1 |
|
|
|
NE, želel bi ostati honorarno zaposlen |
5 |
|
|
|
Ni odgovorilo |
10 |
|
Vprašanje št. 21:
Bi svojemu otroku glede na današnje razmere dovolili, da se šola za poklicbaletnega plesalca?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA, vendar bi vztrajal/a, da ob tem študira še kaj drugega |
11 |
|
|
|
DA, v vsakem primeru, če bi to želel |
9 |
|
|
|
NE, v nobenem primeru, ker se mi zdi prihodnost baletnega plesalca v |
25 |
|
|
|
situaciji v kakršni smo danes nesigurna |
|
|
|
|
Ni odgovorilo |
1 |
|
Vprašanje št. 22:
Bi morali za baletne plesalce zaradi specifike dela narediti izjemo vpokojninskem sistemu?
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA |
45 |
|
|
|
NE |
0 |
|
|
|
Ni odgovorilo |
1 |
|
Vprašanje št. 23:
Naštejte vsaj tri dejstva – specifike, ki označujejo v čem se poklic baletnegaplesalca/ke razlikuje od drugih poklicev do te mere, da bi bil lahko upravičen do izjeme v pokojninskem zakonu?
|
|
|
|
Število plesalcev |
|
|
|
Ni odgovorilo |
11 |
|
|
Odgovori v pisni obliki
- Psihofizični napor
- Poškodbe
- Telesne obremenitve od začetka šolanja in ne samo pri opravljanju poklica
- Zaradi fizičnega dela imajo plesalci kratko kariero
- Zaradi stresa in neenakomernega delovnega časa se plesalci hitreje staramo
- Balet ni zdrav toda umetnost je potrebna
- Težko psiho-fizično delo
- Težki delovni pogoji
- Udejstvovanje v kulturi
- Samo teža našega poklica
- Poklic, kjer telo uporabljaš do maksimalnih sposobnosti.
- Redna, večletna disciplina dela, ki je fizično zahtevno.
- Stalno odrekanje v življenju zaradi urnika dela in zahtevnosti poklica.
- Plesalec ogromno časa posveti karieri.
- Že v osnovni šoli se odločimo za pot, v srednji pa obiskujemo skupaj baletno šolo in gimnazijo, samo da pridemo čim prej na oder, saj je kariera baletnega plesalca časovno omejena.
- Ker je to naš način življenja!
- Morali bi biti tretirani kot profesionalni atleti.
- Potreben visok nivo profesionalnega dela.
- Kratki čas kariere.
- Izredno kratka doba plesalca (glasbeniki so z leti vedno boljši, zdravniki izkušenejši itd.)
- Dvokratna psiho-fizična preobremenitev v primerjavi z navadnimi ljudmi – to ni izum in je že dokazano.
- Aktivno lahko baletni plesalec pleše le do določene starosti
- Plesalec ne postaneš čez noč, saj se psiho-fizično urjenje začne že v rani mladosti.
- Poklicne deformacije
- Delovni čas
- Status, podpora, zgodnje šolanje
- Balet je umetnost in ne rutinska služba
- Dobesedno izraba telesa
- Zgodnje šolanje
- Poklic baletnega plesalca je najlažje in optimalno primerjati z vrhunskim športnikom
- Obraba sklepov
- Izpostavljenost prahu, hrupu, slušne obremenitve, temperaturnim spremembam
- Fizična zmogljivost s starostjo peša
- Kvaliteta zahteva veliko odrekanja, dodatnih obremenitev…
- Začetek profesionalnega življenja že pri 13., 14., 15. letih.
- Izredna samodisciplina, konstantna odrekanja…
- Je način življenja, dela se od otroštva naprej, nimaš ne srednješolskega in študijskega prostega časa na izbiro če si dober.
- Psiho – fizične obremenitve /psiho –fizični pritisk
- Delo baletnega plesalca popolnoma obremenjuje, zato je možnost za vzporedno izobraževanje le redko možna.
- Specifična usmeritev, ki ni kompatibilna z drugimi poklici.
- Izjemno kratka kariera
- Visoke psiho – fizične zahteve
- Začetek zaposlitve pri 16. letih / pri 18. letih – v drugih poklicih začnejo kasneje
- Težki delovni pogoji
- Veliko poškodb pri delu
- Velika nevarnost trajnih poškodb
- Plesalec začne z delom zelo zgodaj
- Težavnost dela privede do različnih poškodb
- Pri starosti 60 let, narav in delo terjata svoj davek in ni za pričakovati, da bi lahko šli v pokoj po sistemu kot v ostalih poklicih.
- Fizično delo
- Psihične muke
- Ni prostega časa
- Nenormalen delovni čas: večerne ure, sobote, nedelje, prazniki.
- Balet je za mlade ljudi
- Izjemni telesni napori
- Neusklajenost z rednim delovnim časom
- Balet je način življenja
- Zelo zahteven poklic
- Zelo kratka doba plesanja
- Veliko žrtvovanja
- Odrekanje stvarem izven delovnega časa: dieta, športne aktivnosti kot smučanje, hoja v hribe…
- Balet je umetnost, ki zahteva od baletnega plesalca vse: psihično in fizično vzdržljivost, ki ju mora ohranjati in vzdrževati vsak dan.
- Specifika starosti baletnega plesalca
- Majhno število plesalcev
- Vzporedno s starostjo praviloma težje plešeš
- Veliko žrtvovanja
- Specifika poklica narekuje, da se zaposlimo mladi in prej opravimo to, kar nekateri naredijo šele po študiju.
- Intenzivnost dela omejena s fizisom
- Predanost poklicu
- Osrečevanje ljudi z lepimi predstavami, ki so dobre le če so plesalci na odru zadovoljni, zadovoljni pa so, ko fizično še zmorejo plesati
- Poklic baletni plesalec je »rezerviran« za ljudi z izjemnimi psiho-fizičnimi sposobnostmi oziroma lastnostmi – izbrani že v mladosti, kar pomeni izjemo že na samem začetku.
- Poklic baletni plesalec predstavlja popolnost stanja človeškega duha na odru in tako prestiž razvitih držav.
Vprašanje št. 24:
So starejši plesalci/ke v baletnem ansamblu potrebni, zakaj in kakšne pogojebi morali izpolnjevati, da se od njih ne more zahtevati, da odidejo v pokoj oziroma da se prekvalificirajo?
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
DA |
35 |
NE |
4 |
DA in NE |
1 |
Ni odgovorilo |
7 |
*Posamezni plesalci so označili več odgovorov
Odgovori v pisni obliki
- Psihofizični napor
- Poškodbe
- Telesne obremenitve od začetka šolanja in ne samo pri opravljanju poklica
- Zaradi fizičnega dela imajo plesalci kratko kariero
- Zaradi stresa in neenakomernega delovnega časa se plesalci hitreje staramo
- Balet ni zdrav toda umetnost je potrebna
- Težko psiho-fizično delo
- Težki delovni pogoji
- Udejstvovanje v kulturi
- Samo teža našega poklica
- Poklic, kjer telo uporabljaš do maksimalnih sposobnosti.
- Redna, večletna disciplina dela, ki je fizično zahtevno.
- Stalno odrekanje v življenju zaradi urnika dela in zahtevnosti poklica.
- Plesalec ogromno časa posveti karieri.
- Že v osnovni šoli se odločimo za pot, v srednji pa obiskujemo skupaj baletno šolo in gimnazijo, samo da pridemo čim prej na oder, saj je kariera baletnega plesalca časovno omejena.
- Ker je to naš način življenja!
- Morali bi biti tretirani kot profesionalni atleti.
- Potreben visok nivo profesionalnega dela.
- Kratki čas kariere.
- Izredno kratka doba plesalca (glasbeniki so z leti vedno boljši, zdravniki izkušenejši itd.)
- Dvokratna psiho-fizična preobremenitev v primerjavi z navadnimi ljudmi – to ni izum in je že dokazano.
- Aktivno lahko baletni plesalec pleše le do določene starosti
- Plesalec ne postaneš čez noč, saj se psiho-fizično urjenje začne že v rani mladosti.
- Poklicne deformacije
- Delovni čas
- Status, podpora, zgodnje šolanje
- Balet je umetnost in ne rutinska služba
- Dobesedno izraba telesa
- Zgodnje šolanje
- Poklic baletnega plesalca je najlažje in optimalno primerjati z vrhunskim športnikom
- Obraba sklepov
- Izpostavljenost prahu, hrupu, slušne obremenitve, temperaturnim spremembam
- Fizična zmogljivost s starostjo peša
- Kvaliteta zahteva veliko odrekanja, dodatnih obremenitev…
- Začetek profesionalnega življenja že pri 13., 14., 15. letih.
- Izredna samodisciplina, konstantna odrekanja…
- Je način življenja, dela se od otroštva naprej, nimaš ne srednješolskega in študijskega prostega časa na izbiro če si dober.
- Psiho – fizične obremenitve /psiho –fizični pritisk
- Delo baletnega plesalca popolnoma obremenjuje, zato je možnost za vzporedno izobraževanje le redko možna.
- Specifična usmeritev, ki ni kompatibilna z drugimi poklici.
- Izjemno kratka kariera
- Visoke psiho – fizične zahteve
- Začetek zaposlitve pri 16. letih / pri 18. letih – v drugih poklicih začnejo kasneje
- Težki delovni pogoji
- Veliko poškodb pri delu
- Velika nevarnost trajnih poškodb
- Plesalec začne z delom zelo zgodaj
- Težavnost dela privede do različnih poškodb
- Pri starosti 60 let, narav in delo terjata svoj davek in ni za pričakovati, da bi lahko šli v pokoj po sistemu kot v ostalih poklicih.
- Fizično delo
- Psihične muke
- Ni prostega časa
- Nenormalen delovni čas: večerne ure, sobote, nedelje, prazniki.
- Balet je za mlade ljudi
- Izjemni telesni napori
- Neusklajenost z rednim delovnim časom
- Balet je način življenja
- Zelo zahteven poklic
- Zelo kratka doba plesanja
- Veliko žrtvovanja
- Odrekanje stvarem izven delovnega časa: dieta, športne aktivnosti kot smučanje, hoja v hribe…
- Balet je umetnost, ki zahteva od baletnega plesalca vse: psihično in fizično vzdržljivost, ki ju mora ohranjati in vzdrževati vsak dan.
- Specifika starosti baletnega plesalca
- Majhno število plesalcev
- Vzporedno s starostjo praviloma težje plešeš
- Veliko žrtvovanja
- Specifika poklica narekuje, da se zaposlimo mladi in prej opravimo to, kar nekateri naredijo šele po študiju.
- Intenzivnost dela omejena s fizisom
- Predanost poklicu
- Osrečevanje ljudi z lepimi predstavami, ki so dobre le če so plesalci na odru zadovoljni, zadovoljni pa so, ko fizično še zmorejo plesati
- Poklic baletni plesalec je »rezerviran« za ljudi z izjemnimi psiho-fizičnimi sposobnostmi oziroma lastnostmi – izbrani že v mladosti, kar pomeni izjemo že na samem začetku.
- Poklic baletni plesalec predstavlja popolnost stanja človeškega duha na odru in tako prestiž razvitih držav.
Vprašanje št. 25:
Menite, da smo baletni plesalci lahko žrtev specifike poklica? Delo nastopimookoli 18. leta in končamo okoli 50. leta. Torej začnemo delati takrat, ko se večina drugih ljudi šele odloča kaj bodo počeli v življenju, se posvetijo nadaljnjemu študiju in zato začnejo delati mnogo kasneje.
|
|
MOŽNI ODGOVORI: |
Število plesalcev |
|
|
DA |
7 |
|
|
|
NE |
36 |
|
|
|
Ni odgovorilo |
3 |
|
Vprašanje št. 26:
Kratko vaš predlog, pripombe, dejstva – kako in kaj po končani plesni karieri?
|
|
|
|
Število plesalcev |
|
|
|
Ni odgovorilo |
|
20 |
|
|
|
Odgovori v pisni obliki
- Tako kot se vsak človek sam odloči kaj bo njegov poklic, tako se naj tudi vsak sam odloči kaj bo počel, ko bo nehal plesati
- Narediti izjemo v pokojninskem sistemu zaradi specifike dela
- Možno je začeti povsem novo kariero, ključ je v izobraževanju. V Sloveniji plesalci nimajo diplome, kar je tudi razlog za to, da plesalcev nihče ne jemlje resno (igralci, pevci so v boljši poziciji)
- Menim, da bi moral plesalec doseči pogoje za polno upokojitev prej, ker je to lahko samo dobro za pomlajevanje ansambla
- Vse je odvisno od vodje baleta, koliko ti da možnosti za naprej
- Asistenca pri predstavah, delo z mladimi, prenašanje svojega znanja naslednjim generacijam
- Po končani plesni karieri bi morali plesalcu, ki mu manjka delovna doba nuditi drugo delovno mesto v gledališču, na katerem bi dopolnil delovno dobo (2x)
- Povečati benificiran staž, ob dopolnitvi omogočiti možnost prerazporeditve na drugo delovno mesto ali plačati izobraževanje iz državnega fonda
- Urediti plače v višini evropskih standardov, potem se šele lahko pogovarjamo o odpravninskih stebrih in »svetli« prihodnosti. Govorimo o koncu, ne da bi govorili o začetku! Prvič, težko se je ob takšnih mizernih plačah v tem trenutku pogovarjati o kakršnem koli odpravninskem stebru. Drugič, potrebno je vestno rešiti generacijo, katera v tem trenutku doživlja prelomnico, poskusiti najti rešitev in predvsem človeško ravnati z ljudmi in umetniki. Tretjič, v prihodnosti pripraviti jasen načrt v skladu z evropskimi vizijami in standardi ter s tem uvajati prihodnje generacije. Tukaj gre za življenjsko in umetniško kvaliteto 90.ljudi. Življenje v negotovosti prinaša stres, poškodbe, bolezni, frustracije ter neizpolnjenost na celostnem človeškem nivoju vsakega posameznika. Mi smo celota in zavedajmo se tega čim prej. Rešitev je benificiran staž, ker nam pripada. Z njim bomo starejšim omogočili hitrejšo upokojitev, mladim pa sprostili delovna mesta. Če govorimo o morali in etiki, bi honorarno zaposleni morali dobiti delovno mesto po dveh letih. Nadarjeni mladi plesalci bi morali dobiti pogodbe za nedoločen čas po dveh letih, vsi skupaj pa bi morali biti deležni človeka dostojnih plač – zgledovati bi se morali po izkušnjah iz tujine… Če želimo govoriti o spremembah v prihodnosti, ukinitvah, stebrih in prekvalifikacijah, torej izkušnjah iz tujine, se po njih zgledujmo celostno in kvalitetno
- Vsak sam si mora ustvariti sliko prihodnosti, nikakor pa ne bi smel »životariti« z majhno pokojnino in s tem tudi mentalno stagnirati!
- Kar si vsak sam želi
- Absolutno omogočiti plesalcu dostojen konec kariere in izbiro med poklicno pokojnino in šolanjem prepustiti posamezniku! Ženske 42 let, moški 45 let!
- Izpolnjeni pogoji za upokojitev: ženske 42, moški 45 let
- Po želji prekvalifikacija po določenem obdobju v gledališču (po 15 letih upravičeni do 5 letne plače)
- Možnost odprtja s.p.-ja tudi za mlajše upokojence, ker bodo pokojnine prenizke.
- Vrnitev benificirane delovne dobe – balet je za mlade, ne pa za stare
- Možnost izbire med prekvalifikacijo in doseganjem polne upokojitve, ki bi temeljila na lastni ambiciji plesalca
- neodvisno od vodij baleta
- Vsak naj dela, kar ga najbolj veseli
- Plesalec naj se odloči – če je sposoben in ima željo zaključiti kariero naj gre v zaslužen pokoj, če pa ima težave s poškodbami in je pripravljen na druge izzive poleg plesa, pa naj se prekvalificira. Nikakor pa se nas ne more postaviti na cesto v smislu znajdi se sam. Kako bo 40 let star plesalec konkuriral množici mladih na trgu dela?
- Poklicna pokojnina, če je seveda normalna
- Po zaključku kariere se plesalcu ni potrebno dokazovati še na drugih področjih
- Osebno poučujem v svoji baletni šoli že 9 let, menim pa, da je plesalcem zelo težko kar prenehati po vseh teh letih plesanja, kar pomeni biti aktiven in tako lahko ostane tudi po aktivni plesni karieri
Vprašanje št. 27:
V kateri smeri naj po vašem deluje DBUS, da bomo dosegli naše skupneinterese?
|
|
|
|
Število plesalcev |
|
|
|
Ni odgovorilo |
23 |
|
|
Odgovori v pisni obliki:
- Prepričati ljudi, da se moraš baletu, če ga želiš opravljati profesionalno, 100% posvetiti. Če študiraš kaj
- drugega, postane balet avtomatsko hobi in ne profesionalnost, zaradi česar pa tudi pomanjkanje dobrih učencev. Z vrnitvijo benifikacije 12 = 18 bi se vsi lahko normalno upokojili in dali prosta mesta mladim. Če tega ne bo, bomo za lastno preživetje prisiljeni opravljati poklic, ki si ga sploh nismo izbrali. Rezultat bo še več nezadovoljnjih ljudi. Tisti, ki pa ne bodo želeli v pokoj in bodo imeli možnost opravljati delo, ki jih veseli, pa lahko izberejo tudi to, ostali pa naj uživajo v zasluženi pokojnini in se ukvarjajo s stvarmi, katerim so se morali zaradi baleta odpovedati.
- Govorimo o pokojninah, a ne govorimo o plačah! Z višjimi plačami plesalcev bo tudi »Evropski« sistem mogoč.
- Situacija je bedna.
- DBUS bi moral tako kot do sedaj podpirati vrnitev benifikacije, saj je bil v preteklosti glavni iniciator zanjo! Poleg tega pa mora podpirati tudi pogodbe za nedoločen čas, ker je plesalec samo na tak način socialno preskrbljen in lahko v miru ustvarja!
- Po končani plesni karieri naj se plesalec dostojno upokoji, razen če se kariera konča prehitro zaradi poškodbe ali bolezni. V tem primeru pa plesalca spodbuja v prekvalifikacijo znotraj naše veje: koreograf, asistent, baletni mojster, vodja…
- V smeri kakršna je bila do zdaj, naj se še dalje bori za oba ansambla, da bomo sploh še obstajali!
- Situacija je zelo težka, kot še nikoli. Potrebno je sodelovanje obeh ansamblov, obveščanje o dogajanjih, sicer nas bodo drugi »povozili«!
- V prvi vrsti združiti interese, ne pa več vsak na svoj mlin.
- Smo na pravi poti!
- V smeri vrnitve benificirane delovne dobe.
- Uvedba solista v ansamblu.
- V dobrobit plesalcev.
- DBUS ima možnost poskrbeti za status plesalcev. Lahko bi se pogodilo z ministrstvom o številu zaposlenih.
- Vztrajanje na vrnitvi delovne bonitete staža na argumentih delovne problematike, težjih delovnih pogojih, dodatnih obremenitvah…
- Naj deluje tako, da ozavesti državo, da nas je samo 90, in da je absurdno v kakšnem (degradiranem) položaju se nahajamo…
- DBUS naj deluje kot posvetovalni strokovni organ pri vseh spremembah na baletnem področju, od zaposlovanja do izobraževanja in upokojevanja. Tudi kot svetovalni organ Ministrstvu za kulturo, sindikatom in Ministrstvu za šolstvo.
- V dobro plesalcev in baletne umetnosti.
- Hodi po pravi poti.
- Preprosto, zagovarjati, pojasnjevati, podpirati baletno umetnost v vprašanju profesionalnega baletnega plesalca!
- V smeri pokojnine; naj se bori za vrnitev benifikacije
- V smeri plesa; naj organizira čim več nastopov, gala večerov, predstav in naj da priložnost mlajšim plesalcem kajti v našem ansamblu se imajo možnost plesno razvijati izključno solisti (5-7 plesalcev); kaj se bo zgodilo potem, ko bodo oni »stari«, mladi pa brez izkušenj, da bi zasedli njihovo mesto!
- Naj vztraja, naj vključi plesalce – ne šefa, ki dela proti plesalcem (Otrin) in proti baletni umetnosti!
- Naj organizira čim več srečanj, da bomo skupaj pokazali kaj je za nas najboljše!
- Dela v redu.
- Zahtevati je treba vrnitev benifikacije 12 = 18.
- Delovati mora v cilju povrnitve nekdanjega statusa baletnih plesalcev, še posebej mora delati na tem, da se starostna meja ne zvišuje in da baletni plesalec odide v pokoj častno, ne pa kot – star, ne zaželjen.
- DBUS je organ, ki vodi baletne plesalce in zato naj bi jim pri teh stvareh (benifikacija, upokojevanje, promocija plesalcev) tudi pomagali. Sam plesalec ne more sam narediti ničesar, pomaga nam lahko le društvo.
Analizo opravilo:
DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Predsednik DBUS
Tomaž Rode
Ljubljana, 29. 6. 2009