REDNI OBČNI ZBOR DBUS 2020

Ljubljana, 19. marec 2020

Spoštovani člani DBUS,

REDNI OBČNI ZBOR 2020

Društva baletnih umetnikov Slovenije, napovedan za

nedeljo, 29. marca 2020, ob 11.00 uri

je skladno z odlokom Vlade RS z dne 17.3.2020

ODPOVEDAN

in prestavljen do nadaljnega.


IO DBUS

Ljubljana, 12. marec 2020

VABILO NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR DBUS

Spoštovani člani DBUS,

vljudno vabljeni na

REDNI OBČNI ZBOR 2020

Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki bo

v nedeljo, 29. marca 2020, ob 11.00 uri

v Mariboru, predvidoma* v sejni sobi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Slovenska cesta 27, 2000 Maribor 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev verifikacijske komisije (ugotavljanje prisotnosti)
  2. Poročilo verifikacijske komisije
  3. Potrditev predlaganega dnevnega reda
  4. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, kandidacijske komisije in volilne komisije.
  5. Poročilo predsednika, tajnice in blagajničarke
  6. Pogovor o poročilih
  7. Seznanitev z zaključnim računom DBUS za leto 2019, poročilo Nadzornega odbora in sprejem  zaključnega računa DBUS za leto 2019
  8. Poročilo o inventurnem stanju DBUS 2019
  9. Diskusija o višini članarine za leto 2020
  10. Program dela in finančna projekcija za leto 2020
  11. Razno (vprašanja, predlogi, mnenja, pobude)

V kolikor se bodo razmere vezane na izbruh epidemije Koronavirusa SARS-CoV-2 do občnega zbora umirile, bo po občnem zboru prijateljsko druženje!

OBVEZNE SO PREDHODNE PRIJAVE!

Zaradi situacije vezane na epidemijo Koronavirusa SARS-CoV-2, števila potrebnih mest na lokaciji občnega zbora, organiziranega prevoza članov ljubljanske regije in eventualne rezervacije prostora za druženje prosimo vse, da svojo udeležbo na občnem zboru potrdite najkasneje do vključno srede, 25. marca 2020, tako da izpolnite spletno prijavnico, ki se nahaja TUKAJ.

OBVESTILO VEZANO NA EPIDEMIJO KORONAVIRUSA SARS-CoV-2 – TUKAJ

Za nujna vprašanja lahko pokličete na telefonsko številko 040 465 160 oziroma pošljete elektronsko sporočilo na naslov info@dbus.si

Hvala!

Odhod prevoza iz Ljubljane bo izpred Narodne galerije ob 9.00 (nujne so predhodne prijave!).

IO DBUS

*z ozirom na izbruh Koronavirusa bo lokacija določena skladno s številom prijav.

[vfb id=20]

NUJNO OBVESTILO VEZANO NA IZBRUH EPIDEMIJE KORONAVIRUSA SARS-CoV-2

V primeru, da se situacija, vezana na epidemijo Koronavirusa SARS-CoV-2 do 25. marca 2020 ne bo umirila ter priporočila in navodila pristojnih državnih organov ne bodo preklicana, bo redni letni občni zbor DBUS bodisi prestavljen ali realiziran le v primeru majhnega števila prijav.

DVA BALETNA KONCERTA V BERLINU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je 6. in 7. marca 2020 v sodelovanju z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana v Berlinu uprizorilo dva baletna koncerta. Koncerta v organizaciji Slovenskega kulturnega centra Berlin sta bila uprizorjena na prizorišču z imenom Bunker. Nekdanji nacistični bunker za telekomunikacije so odkrili šele pred dobrimi petimi leti, čeprav je bil zgrajen že leta 1937, pred štirimi leti pa so ga preuredili v prireditveni prostor, v katerem  danes uprizarjajo številne gledališke predstave in koncerte, na ogled postavljajo različne razstave, balet pa je bil tokrat na sporedu prvič. Program je vključeval dela iz baletov Labodje jezero, Gusar in Veliki Gatsby ter koreografije Žar, Solo za dekle, Umirajoči labod in Petar za vas. Plesali so Yaman Kelemet, Emilie Tassinari, Nina Kramberger, Petar Đorčevski in Aleks Theo Šišernik, v prvem večeru pa so poleg plesalcev nastopili še igralec Aleš Valič, pevka Darja Švajger in pianista Jaka Pucihar ter Gregor Jagodič. 

V KRKI SO Z BALETNIM KONCERTOM OBELEŽILI SLOVENSKO BALETNO USTVARJANJE

Novo mesto, 4. marec 2020 – Včeraj so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v počastitev 100. obletnice slovenskega baleta uprizorili baletni koncert z naslovom Pas de deux, korak v dvoje, v kateri so baletni umetniki prikazali odlomke najbolj znanih klasičnih baletov pa tudi sodobnejše koreografije. Tako so tudi v Krki izkazali pozornost plesni umetnosti in njenim ustvarjalcem,  ki s svojim ustvarjanjem bogatijo družbo.

Program baletne predstave je sestavil Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije v sodelovanju z umetniškim vodjem Baleta SNG Opera in balet Ljubljana Petrom Đorčevskim. Ljubitelji baleta so si v kratkih video zapisih lahko ogledali tudi delček opusa in mednarodnega ustvarjanja nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakar, edinstvenega plesnega, koreografskega in življenjskega para, ki je slovenskemu baletu s 50 baleti, od tega 12 celovečernimi, vtisnil pomemben pečat. Krajše odlomke znanih klasičnih baletov so prikazali priznani baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopili so s suito Lok (Marin Ino in Filippo Jorio) in plesnimi odlomki iz baletnih stvaritev  Giselle (Maria Pavlyukova in Filip Viljušić), Žar (Petar Đorčevski in Emilli Tassinari), Trnuljčica (Ana Klašnja in Kenta Yamamoto), Largo (Urša Vidmar in Filip Viljušič) in Labodje jezero (Nina Noč in Petar Đorčevski).

Ogled fotografij

POSTAVLJENI ŠTIRJE RAZSTAVNI PANOJI PRED MLAKARJEVO DOMAČIJO V NOVEM MESTU

V spomin na bogato umetniško pot zakoncev Mlakar so v Krki v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije v bližini njunega doma postavili štiri razstavne panoje, na katerih skozi fotografijo in besedo predstavljajo njuno umetniško ustvarjanje in življenje. Avtorica razstave Danica Dolinar, diplomirana muzikologinja, strokovnjakinja za baletno umetnost in članica Društva baletnih umetnikov Slovenije, ter arhitektka in oblikovalka razstav Mojca Turk, ki je eksponate oblikovala, sta imenitno ujeli duh življenja in plesa znamenitih slovenskih umetnikov.  

POSLOVILA SE JE BALERINA ERIKA SAFRAN

ERIKA SAFRAN, 1944 – 2020

17. februarja 2020 se je v Mariboru poslovila ena zadnjih balerin starejše generacije mariborskih baletnih plesalcev, Erika Safran.

Rojena Mariborčanka je prvič nastopila na odrskih deskah kot šolarka baletne šole v Mariboru v plesnem vložku opere Aida.

Končala je takratno baletno šolo v Mariboru pri prof. Iku Otrinu in bila leta 1963 angažirana v baletni zbor. Njeni pedagogi so bili Itka Ivelja, Anka Lavrač, Albert Likavec in njen dolgoletni vodja baleta in pedagog Iko Otrin.

V svoji plesni karieri je odplesala vrsto vidnejših vlohg in s svojo osebnostjo pripomogla k razvoju mariborskega baleta. Najraje se je spominjala vlog in kreacij v baletih Nokturno, Notredamski zvonar, Coppelia, Navihanka, Prometej, Peter Klepec, Don Kihot in drugih.

Ob slovesu z mariborskih odrskih desk je dejala: »Vse vloge, solistične in zborovske, sem plesala enako rada, ne bi mogla reči, da mi je bila katera posebno všeč.«

Na koncu pa je vseeno s solzo očeh pritrdila, da je najraje plesala »Svanildo« v baletu Coppelia v koreografiji Ika Otrina. Kasneje je več let prenašala izkušnje svojim najmlajšim učencem na Baletni šoli v Mariboru.

BALETNI PLESALEC IN ČLAN DBUS GREGOR GUŠTIN PREJEL PRIZNANJE “DEKLICA S PIŠČALKO”

Na prireditvi Občine Kočevje pred slovenskim kulturnim praznikom je bilo podeljeno deveto priznanje Deklica s piščalko 2020 za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Priznanje je prejel baletni plesalec, koreograf in pedagog Gregor Guštin.

Žirija za podeljevanje Priznanja Občine Kočevje Deklica s piščalko je za podelitev priznanja v letu 2020 kot izbranega kandidata predlagala Gregorja Guština zaradi njegovega strokovno odličnega prispevka k razvoju plesne dejavnosti v Kočevju, v katero je vsadil nacionalne poklicne kriterije in lastne mednarodne baletne izkušnje, s tem pa ustvaril trajno referenčno točko za obravnavo Kočevske. Guštin dosega mednarodno primerljive rezultate in nacionalno pomembne rezultate v slovenskem kulturnem prostoru, dosega odličnost v konceptualnih zasnovah, metodah izvedbe in rezultatih ustvarjanja ali delovanja ter je povezan z regionalnim področjem občine Kočevje.

Pod kulturni program prireditve Deklica s piščalko se je kot avtor in režiser podpisal mag. Marko Glavač, ki je s konceptom Vilinska domišljija v empirični podobi skozi poezijo, glasbo, ples, modo, sodobno tehnologijo pričaral edinstveno izkustvo kulture. Na odru Šeškovega doma se je zvrstilo preko 20 domačih in gostujočih kulturnih ustvarjalcev. Del programa je bil tudi industrijski robot GP8, skupaj s kreacijo priznanega modnega oblikovalca Petra Movrina. Prireditev je povezovala igralka Tjaša Železnik. V sklopu prireditve je bilo razkrito tudi kulturno tematsko leto, poimenovano 2020 Ramorjevo leto – razprimo krila.

O letošnjemu prejemniku priznanja

Gregorja Guština je ples zanimal in zaznamoval zgodaj in že kot najstnik je prejel več nagrad na regijski in državni ravni. V letni in poletnih šolah se je učil plesnih tehnik svetovno znanih koreografov Marthe Graham in Lesterja Hortona, jazz baleta ter še drugih plesnih in gibalnih tehnik. Pri šestnajstih letih, v letu 1995, je postal državni prvak v plesnih disciplinah hip-hop in disco dance. Ti dve zmagi sta ga vodili na svetovno prvenstvo na Madžarsko. Takrat ga je videl koreograf in pedagog Fred Laser, ki je v Gregorju Guštinu prepoznal dar, kakršnega imajo klasični baletni plesalci. Še istega leta je bil sprejet na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Prav kmalu je kot nadarjen dijak dobil štipendijo za mednarodni baletni seminar v Avstriji, kjer se je izobraževal naslednji dve leti. Vseskozi so ga zanimale različne plesne tehnike in pri devetnajstih letih je postal državni prvak v plesni disciplini, imenovani solo show. Po nekaj mednarodnih uspehih so ga sprejeli na znano šolo Rudra Béjart v švicarski Lozani. Slavni plesalec in koreograf Maurice Béjart je prepoznal mladega nadarjenega plesalca, ki je bil deležen njegove pozornosti tudi v šoli, ki se imenuje po bojevitem in zmagovitem indijskem bogu plesa Rudri. Tam je mladi baletnik dozorel. Nemirni duh je radovednega in nadarjenega plesalca vodil domov, v Slovenijo, kjer je diplomiral na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Takoj nato se je začela njegova pot profesionalnega baletnega plesalca v SNG Opera in Balet Ljubljana – kot solist v baletnem zboru je ustvaril več vlog v baletih Don Kihot, Bajadera, Coppelia na Montmartru in še. Že zgodaj je Gregorja Guština zanimala tudi koreografija in leta 2000 je na tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev prejel nagrado za najboljšo izvedbo sodobne koreografije, ki so jo poimenovali bihma. Nagrada je bila tudi televizijski portret enaindvajsetletnega plesalca in koreografa, posnela ga je Televizija Slovenija. Gregor Guštin je nato nastopil na mednarodnem festivalu koreografskih miniatur v Beogradu in spet prejel nagrado. Za Gala večere novih baletnih koreografij na slovensko glasbo pod okriljem Združenja baletnih ustvarjalcev Slovenije ustvarja domala desetletje – vir navdiha je poiskal v glasbi Slavka Osterca, Demetrija Žebreta, Slavka Avsenika mlajšega in v ljudski glasbi. Pomembne uspehe Gregor Guštin kot koreograf dosega tudi na TEMSIG – Tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev, ki je tudi mednarodno znano in priznano, saj žiranti prihajajo tudi z najprestižnejših glasbenih univerz in ustanov iz vse Evrope.

Gregor Guštin je odličen plesalec, večkrat nagrajeni koreograf, zdaj je tudi pedagog. Ustvarjalna radovednost ga je mladega ponesla v svet. Pa je svoj svet spet poiskal in našel doma. V Sloveniji. Doma pa je tudi v Kočevju, kjer je nastopal že v osnovnošolskih letih. Zdaj kot pedagog in kot koreograf vodi mažoretno skupino, s katero ustvarja tudi celovečerne prireditve. Za predstavo z naslovom Pajki je našel navdih v kočevski krajini. Ta skupina se redno uvršča na prva mesta na regijskih, državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Na poletnih seminarjih v Kočevju poučuje balet in jazz balet, vodi tudi koreografske delavnice. Tesno je vpet v plesno ustvarjalnost mladih. Mladim je vzor; je odličen učitelj tistim, ki bodo sledili njegovi poklicni poti, in tistim, ki jim bodo njegove plesne učne ure prvi bližnji pogled v svet umetnosti – v svet, ki je privilegij tistih, ki umetnost razumejo in jo potrebujejo (Foto: Urška Pečnik).

MILKU ŠPAREMBLEKU PREŠERNOVA NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO DELO

Baletni umetnik – koreograf, plesalec, režiser … MILKO ŠPAREMBLEK je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Prešernov nagrajenec Milko Šparemblek: Baletni umetnik, ki je postal plesni pojem

Portret letošnjega dobitnika najvišjega slovenskega priznanja na področju kulture

Milko Šparemblek je sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto ‘šparemblekovski’, njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali ‘šparemblekovsko plesno gledališče’.

Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
O umetnosti plesa in umetnosti namreč razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. “Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka,” piše v utemeljitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki jo je spisala strokovnjakinja za balet Danica Dolinar.

Letošnji nagrajenec, koreograf in plesalec, sodi v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času. Njegov opus pa obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.

Z 91. leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je Milko Šparemblek najstarejši še aktivni koreograf na svetu, piše v utemeljitvi. Šparemblekovo odrsko postavitev Pastoralne simfonije Ludwiga van Beethovna so denimo konec junija lani izvedli na baletnem večeru treh kultnih del slovenske koreografske literature Balet 100, posvečenem stoletnici slovenskega poklicnega baleta.

Iz labirintov sveta v objem lastnega srca
Koreografiji se letošnji veliki Prešernov nagrajenec posveča od leta 1955. Na oder je v 45 gledališčih po svetu postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, obenem pa je svoje delo vtisnil v vrsto umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev.

“Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo,” še piše v utemeljitvi.

“S plesom se začne vse. Balet je izhod iz labirinta. Je moj poklic. Je klic,”pravi sam. V svoji karieri je deloval kot baletni mojster, koreograf, režiser in dramaturg. Rodil se je leta 1928 na Prevaljah. Šolal se je v Zagrebu, kjer je diplomiral iz primerjalne književnosti in končal srednjo baletno šolo klasičnega baleta priAni Roje in Oskarju Haramošu. Nato se je izpopolnjeval v Parizu in New Yorku, piše v biografiji, ki so jo objavili na spletni strani SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Danes živi v Zagrebu.

Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek

Lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti
Pozornosti ni namenjal le klasičnemu baletu, ampak se je posvetil tudi študiju sodobnih plesnih tehnik. Šparemblek je bil med drugim baletni mojster pri velikem Mauriceu Bejartu, direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor Gulbenkian baleta v Lizboni, podobne funkcije je opravljal tudi v Lyonu in Zagrebu. V domovino je prinašal balet v skladu z mednarodnimi merili. Njegove stvaritve modernega baleta odlikuje lepota človeškega gibanja kot alfa in omega plesne umetnosti.

Šparemblek je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini. Med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada ter strokovno nagrado Pia in Pino Mlakar Društva baletnih umetnikov Slovenije za vrhunski mednarodni koreografski opus in umetniško obogatitev slovenske baletne umetnosti. Je tudi prejemnik nagrade hrvaškega gledališča za življenjsko delo in nagrade Vladimir Nazor, prav tako za življenjsko delo.