PATRICIJA CRNKOVIČ ODLIČNA DRUGA NA TEKMOVANJU MLADI EVROVIZIJSKI PLESALEC V PRAGI

Patricija Crnkovič, slovenska predstavnica, letošnja zmagovalka nacionalnega izbora, je v Pragi na tekmovanju Evrovizijskih mladih plesalcev navdušils žirijo priznanih mednarodnih plesnih in baletnih umetnikov ter občinstvo. Z balerino iz Poljske sta bili izbrani za končni – finalni plesni dvoboj. Patricija je prejela odlično 2.nagrado!

Poglejte si nastopa Patricije Crnkovič

 

Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Peter Sotošek Štular, je 17. oktobra 2017 sklical sestanek na temo praznovanja 100 obletnice slovenskega baleta. Sestanka so se udeležili:

• Peter Sotošek Štular, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
• Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana
• Rocc, umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana
• Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije
• Danica Dolinar, urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija
• Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI)
• prof. dr. Aleš Nagode, Oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
• Klemen Grabnar, Muzikološki inštitut ZRC SAZU
• Tatjana Ažman, dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana
• Rajko Meserko, koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana

---

Peter Sotošek Štular, 

ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana ter sklicatelj sestanka je uvodoma povedal, da v letu 2018 balet in orkester SNG Opera in balet Ljubljana praznujeta 100-letnico obstoja oziroma 100-letnico zasnove poklicnih ansamblov. Navzoče je nagovoril, da je sestanek sklical z namenom, da bi pri obeleževanju in organizaciji dogodkov v sklopu praznovanja združili moči. 

SNG Opera in balet Ljubljana bo 100-letnico poklicnega baleta in stalnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana obeležila s premiero baletne predstave BALET 100, ki bo v SNG Opera in balet Ljubljana, 12. aprila 2017, v tem času se bosta pri nas izvedla tudi dva dogodka v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, eden od teh je premiera baletnega večera in izvedba nove Svetetove opere Ada na velikem odru.

Ravnatelj je pozval še umetniški vodji, Sanjo Nešković Peršin – umetniško vodjo baleta ter Rocca – umetniškega vodjo opere, da ga dopolnita.

---

Rocc,

umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana je povedal, da je ravnatelj podal vse, v njegovi pristojnosti pa je v glavnem praznovanje obletnice orkestra.

---

Sanja Nešković Peršin,

umetniška vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana je povedala, da je ravnatelj praktično razložil vse, sama pa je še podrobneje podala program predstave BALET 100 in povedala, da bo premiera predstave hkrati poslovilna predstava dirigenta Marka Gašperšiča. 

---

Tomaž Rode,

predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije je predlagal, da je premiera baletne predstave tudi uradni datum pričetka praznovanja 100-letnice slovenskega baleta. K sodelovanju bi bilo smiselno povabiti še Nenada Firšta iz Društva slovenskih skladateljev.

V nadaljevanju je povedal, da je navkljub temu, da gre za 100-letnico zasnove poklicnega ansambla ljubljanskega Baleta, to hkrati tudi 100-letnica slovenskega baleta v celoti, zato DBUS pripravlja aktivnosti, ki bodo v prvi vrsti počastile ljubljanski Balet, v nadaljevanju pa celotni slovenski balet, saj brez Baleta ljubljanske Opere ne bi bilo niti Baleta SNG Maribor. Tako bodo aktivnosti praznovanja potekale najprej v Ljubljani, nato pa še v Mariboru in pozneje drugod.

Poudaril je, da 100-letnica slovenskega baleta ni vezana na leto 2018, pač pa na sezono 2018/2019.

DBUS bo v kratkem formiral organizacijski odbor za praznovanje 100-letnice slovenskega baleta, v katerem bodo poleg predsednika DBUS in obeh vodij baletnih ansamblov, Ljubljane in Maribora, še drugi vidni ustvarjalci s področja baletne umetnosti v Sloveniji.

Povedal je, da se s Sanjo Nešković Peršin že aktivno dogovarjata o aktivnostih ter naštel do sedaj zastavljene aktivnosti, vezane na praznovanje 100-letnice slovenskega baleta:

• 12. aprila 2018: premiera baleta BALET 100 v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana;
• 18. april 2018: SVEČANI BALETNI KONCERT S PODELITVIJO STROKOVNIH NAGRAD LYDIE WISIAKOVE v SNG Opera in balet Ljubljana, ki sicer ni del praznovanja, se pa vključuje v obdobje praznovanja;
• 19. – 23. junij 2018: PRVO SLOVENSKO MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, ki bo potekalo v SNG Opera in balet Ljubljana, večere pa bodo predvidoma obeležili posamezni baletni dogodki. Za organizacijo tekmovanja se bo prav tako formiral organizacijski odbor;
• V času med 15. in 20. oktobrom 2017 oziroma 15. novembra 2018: SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana, ki ga bo obeležila podelitev plaket red slovenskega baleta za delovanje v slovenskem baletu ter za neprecenljiv prispevek slovenskemu baletu. Bronasti, srebrni in zlati red, ki se bodo podelili glede na časovno obdobje aktivnega delovanja v slovenskem baletu, se bodo izročili pred koncertom, zlati in platinasti, ki bodo podeljeni za posebne zasluge na področju slovenskega baleta, pa med samim koncertom. Slavnostni baletni koncert slovenskega baleta se bo pričel predvidoma z uvodnim defilejem – mimohodom vseh aktivnih in nekdanjih, še živečih, slovenskih in v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, po defileju pa bo na sporedu koncert baletnih umetnikov DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor;
• Enak koncert bomo pozneje, takoj za koncertom v Ljubljani, uprizoril tudi v SNG Maribor;
• V sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (SLOGI) bodo od aprila 2018 do junija 2019 (glede na odziv pa tudi pozneje) v SLOGI potekale OKROGLE MIZE NA TEMO SLOVENSKEGA BALETA TER SREČANJA Z BALETNIMI UMETNIKI. Okrogle mize in srečanja v Ljubljani se bodo navezovali pretežno na delovanje ljubljanskega Baleta. Prva okrogla miza bo posvečena premieri BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Natančen program okroglih miz in srečanj bosta pripravila Sanja Nešković Peršin in Tomaž Rode;
• Okrogle mize in srečanja, vsebinsko vezana na delovanje mariborskega Baleta, bodo potekala tudi v Mariboru;
• Med 21. julijem in 4. avgustom 2018 bo DBUS 100-letnico slovenskega baleta obeležil tudi z baletnimi prireditvami v okviru Poletnega festivala Piran; 
• Od 13. maja do 13. junija 2019 bo v 1. preddverju Cankarjevega doma razstava z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA avtorice Danice Dolinar, razstavo bo oblikovala Jasna Andrić. Pri razstavi, ki bo zaradi ustrezne velikosti prostora v CD in ne v SNG Opera in balet Ljubljana, naj bi sodelovali DBUS, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom in SLOGI. Pri tem se je o načinu sodelovanja potrebno dogovoriti še s SNG Opera in balet Ljubljana. Razstavo bo spremljala razstavna brošura;
• Po zaključku razstave v Ljubljani, bo ta na ogled v SNG Maribor, pozneje pa predvidoma v drugih slovenskih mestih;
• 21. maja 2019 bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sporedu MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT s priznanimi mednarodnimi in domačimi baletnimi umetniki. Dogodek je simbolično vezan na dejstvo, da je slovenski balet danes del širšega, mednarodnega prostora;
• Dan ali dva po koncertu v Ljubljani bo MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT na sporedu še v SNG Maribor;
• V okviru praznovanja 100-letnice slovenskega baleta bo DBUS realiziral še izdajo dveh knjig o baletu; najprej knjigo z naslovom SLOVENSKI BALETI, avtorja Henrika Neubauerja, v letu 2018 pa še drugo z naslovom PO SLEDEH BALETA. Slednjo pripravlja Danica Dolinar, ki je svoje življenjsko raziskovalno delo posvetila razvoju plesa in baleta ter oblikovala morda najcelovitejšo študijo v svetovnem merilu. Knjiga Danice Dolinar bo izšla v letu 2019, predvidoma ob otvoritvi razstave v CD.

Ostale morebitne dodatne aktivnosti bo določal organizacijski odbor, ki ga bo DBUS sklical v kratkem.

Pri tej točki je bila podana tudi pobuda, da bi se za manjša nova ali poustvarjena oziroma rekonstruirana koreografska dela uporabil tudi operni Oder -3 (predlogi: koreografije Neubaerja, Kosija, Dedovića, Jerasa, …), verjetno bi šlo za programsko dopolnitev sezone 2018/2019, o podrobnostih se prisotni niso dogovorili.

Ljubljanska Opera bo za prireditve in dogodke nudila Oder -3 in Orfejev salon, poleg velikega odra, na katerem se bosta odvila premiera baleta in baletni koncert.

---

Danica Dolinar,

urednica Uredništva za resno glasbo in balet na TV Slovenija je povedala, da bo TV Slovenija v okviru praznovanja predvidoma posnela dva dogodka, in sicer baletno predstavo BALET 100 v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA v SNG Opera in balet Ljubljana. Prav tako bo TV Slovenija 100-letnico obeležila z novo, tretjo televizijsko oddajo PO SLEDEH BALETA ter z drugimi, že posnetimi baletnimi oddajami, za katere je dejala, da so že v finančnem planu, izbrala pa bo ključne predstave in posnetke od leta 1960 do danes. Morda bo uspela v program uvrstiti še katerega od baletnih dogodkov. Dolinarjeva je predstavila tudi največji problem predvajanja oddaj o baletu na televiziji, to pa so avtorske pravice .

---

Rajko Meserko,

koordinator umetniškega programa SNG Opera in balet Ljubljana je vprašal, kakšne so možnosti drugih oddaj in promocije baleta na TV Slovenija.

---

Danica Dolinar

je povedala, da so možnosti uvrstitve v programih kot Osmi dan, Kultura in pogovori v oddaji Profil. Za tovrstne oddaje se je potrebno obrniti na Sašo Šavel Burkart, odgovorno urednico. Sicer pa pogovore na televizijo vodi tudi Ksenija Hrovat. 

---

Tatjana Ažman,

dramaturginja SNG Opera in balet Ljubljana je predlagala, da je možnost oddaj o slovenskem baletu tudi v okviru programov Radia Slovenija, pri čemer je Danica Dolinar poudarila, da bi oddaje morale biti na sporedu na Prvem programu ali Valu 202, ki sta bolj odmevna od tretjega radijskega programa. Takšne oddaje bi lahko vodila Matej Venier in Jošt Lampret. Vsekakor pa bi se bilo smiselno povezati z generalnim direktorjem RTV Slovenija, Igorjem Kaduncem ter z direktorico TV Slovenija, Ljerko Bizilj.

Prisotni so podali še predlog, da se RTV Slovenijo povabi k prevzemu medijskega pokroviteljstva, za kar bi se bilo potrebno čim prej srečati z generalnim direktorjem RTV.

---

Mojca Jan Zoran,

direktorica SLOGI je povedala, da bodo pri 100-letnici aktivno sodeloval pri organizaciji OKROGLIH MIZ IN MESEČNIH POGOVOROV S SLOVENSKIMI BALETNIMI UMETNIKI, ki bi jih lahko posneli za Radio Slovenija in pozneje, če bo možno skleniti dogovor, hraniti kot del kulturne dediščine v SLOGI ter pri realizaciji razstave z naslovom PO SLEDEH SLOVENSKEGA BALETA. Ob razstavi bo SLOGI pripravil in izvajal tudi tri pedagoške programe. Dodala je tudi da bi SLOGI lahko v letu 2019 pripravil še ZNANSTVENI SIMPOZIJ O BALETU, če bi se izkazalo, da bi vsebino lahko uvrstili v okvir dogodka, odprti pa so tudi za predloge za razne simpozije oziroma podobne strokovne dogodke. Povedala je, da SLOGI hrani bogat arhiv, vendar so zaznali pomanjkanje dokumentarnega gradiv od leta 1975 dalje.

---

prof. dr. Aleš Nagode,

predstavnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je povedal, da bi bilo smiselno v okvir OKROGLIH MIZ O BALETU, poleg pogledov na preteklost, uvrstiti tudi tematiko RAZVOJNIH PERSPEKTIV in na ta način prispevati k debati na temo naše prihodnosti na področju glasbe. Sodelovali bodo tudi pri simpoziju v okviru Slovenskih glasbenih dnevov, ki se bodo odvili v času ljubljanske baletne premiere. Muzikologi so se kot strokovnjaki na svojem področju pripravljeni vključiti med sogovornike v televizijskih in radijskih oddajah in strokovno podpreti razstave. Na voljo pa so tudi možnosti v okviru založniških projektov ljubljanske Filozofske fakultete. 

---

Rocc

je povedal, da vidi, da je balet že dodobra zastavil aktivnosti ob praznovanju svoje 100-letnice, zato se je potrebno posvetiti tudi obletnici orkestra. Tomaž Rode pove, da bi lahko orkester SNG Opera in balet Ljubljana spremljal vse baletne predstave oziroma vsaj SLAVNOSTNI BALETNI KONCERT SLOVENSKEGA BALETA in MEDNARODNI GALA BALETNI KONCERT. Tako bi bil skupaj z baletom tudi orkester vključen v praznovanje.

Kot eno od idej, kako bi lahko združil sodelovanje naših ansamblov je predlagal premiero Prodane neveste, ki bo predvidoma na sporedu januarja 2019, saj je bila ena od prvih postavitev na sporedu ljubljanske Opere po letu 1918 premierno uprizorjena v decembru 1918 oziroma v sezoni 1918/1919. Kot koreograf je takrat sodeloval Vaclav Vlček, dirigent Vaclav Skrušny, režiser Vladimir Marek. Podobno sodelovanje s češkimi umetniki se nam obeta tudi ob tej premieri. 

---

Klemen Grabnar, 

predstavnik Muzikološkega inštituta pri ZRC SAZU je povedal, da bi inštitut s svojimi člani in sodelavci lahko sodeloval pri raznih raziskovalnih aktivnostih, tudi pri simpozijih, ki jih bomo pripravljali.

---

Tatjana Ažman

je predlagala, da bi se strokovnjaki muzikologi in raziskovalci s svojimi znanstvenimi oziroma raziskovalnimi prispevki pridružijo vsebinskim poudarkom v naslednji sezoni, ki jih bo SNG Opera in balet Ljubljana uvrstila v gledališki list.

Kot ena od zadnjih pobud je bila tudi ta, da bi se pozanimali, ali bi bilo možno na Mlakarjevi domačiji v Novem mestu postaviti stalno razstavo.

15. SEPTEMBRA 2017

 

Helena Meško – ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Helena Valerija Krieger – vodja baletnega oddelka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, Tomaž Rode – predsednik Društva baletnih umetnikov (DBUS), Dejan Prešiček – direktor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Tina Hribar – ravnateljica OE Višje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, so 15. septembra 2017 v Mariboru sedli za isto mizo z namenom, da izmenjajo mnenja, kaj bi bilo dolgoročno najbolje za slovenske baletne plesalce glede izobraževanja, izpopolnjevanja, zaposlovanja in situacije glede upokojitve.

S pojavom visokošolskega programa balet, ki se od letos izvaja na privatni univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru, se je pojavila bojazen, da bi se edini visokošolski program namenjen baletnim plesalcem v Sloveniji izvajal izključno na privatni univerzi. Poudarili so, da je sedaj čas, da se tudi na tem področju ustanovi visokošolski program na državni ravni. Tudi v okviru Višje baletne šole se že nekaj časa pojavljajo razmišljanja o nadgradnji študija v visokošolski študij, ki pa tudi ima tudi določene zahteve oz. prepreke, ki se pojavijo pri takšni nadgradnji. Višja šola za balet namreč izvaja visokošolski študijski program (VI. Stopnjo), v kolikor pa bi ga želeli nadgraditi, bi bilo potrebno študijski program priključiti k eni od umetniških fakultet ( AG, AGRFT…) 

Vsi prisotni so se strinjali, da je pomembno, da ples dobi možnost študija na eni od državnih univerz in razpravljali o razlogih za to ter o možnih oblikah izpeljave.

Tomaž Rode je prisotnim povedal, da so DBUS in Sindikat Glosa uspešni v pogajanjih s Kulturnim ministrstvom glede upokojevanja baletnih plesalcev, da se je povečala stopnja, ki jo delodajalec mora vplačevati, da bo obveljal sistem 12/18 (dodana delovna doba) in da so blizu glede cilja za poklicno pokojnino baletnih plesalcev. Prav tako potekajo pogajanja, da bi na področju delovnih mest vsako leto upokojili 3 plesalce v baletnih ansamblih, z namenom, da bi mladi plesalci dobili delovna mesta.

Poudari tudi, da je nujno potreben nov učni načrt za balet na vseh stopnjah, vendar je ga. Meško pojasnila, da se učni načrti naslednjih nekaj let ne smejo spreminjati.

Rode poudaril, da se zavzema tudi za standarde in normative, katera šola se sme imenovati baletna šola ter za ureditev standardov glede izobrazbe baletnih učiteljev. Prisotni so na sestanku opozorili tudi na pomanjkljivo pedagoško in tehnično znanje pri učiteljih, ki poučujejo balet v manjših krajih. Tina Hribar je izpostavila vprašanje, s čim lahko Višja baletna šola prispeva k izpopolnjevanju znanja za te učitelje, predlog Dejana Prešička je organizacija seminarjev večkrat v letu. Prisotni so med drugim ugotavili tudi, da že formirane študijske skupine nekako ne zadovoljijo potrebe po tem znanju. Direktorja obeh izobraževalnih zavodov sta podala še predlog, da se baletno izobraževanje na osnovnem nivoju centralizira in na ta način pomaga pri vzdrževanju kvalitete baletnega izobraževanja.

Tomaž Rode je ob koncu sestanka predlagal, da se predlogi, o katerih so danes razpravljali, predložijo Baletno razvojnemu svetu v obravnavo, s čimer so se vsi prisotni strinjali.

REVIJA DANCE EUROPE UVRSTILA BALET JEVGENIJ ONJEGIN V KOREOGRAFIJI VALENTINE TURCU MED VRHUNCE LANSKE PLESNE SEZONE V EVROPI

Prestižna evropska revija o plesu, londonski Dance Europe, je v svoji oktobrski številki v članku Critics’ Choice zaprosila 15 vodilnih plesnih kritikov, da so sestavili listo vrhuncev sezone 2016/2017. Med njimi je Deborah Weiss med pet najboljših uprizoritev uvrstila mariborski Balet z uprizoritvijo Jevgenij Onjegin v koreografiji Valentine Turcu.

Postavila nas je ob bok baletom Semperopere iz Dresdna z uprizoritvijo Don Quixota v koreografiji Aarona S. Watkinsa, English National Ballet z Giselle v koreografiji Akrama Khana, Norveški nacionalni balet s Sleepless Beauty koreografov Ine Christel Johannessen, Hege Haagenruda, Melisse Hough in Inguna Bjørnsgaarda ter The Royal Ballet z baletnim dvojcem Flight Pattern v koreografiji Crystal Pite in Symphonic Dances v koreografji Liama Scarletta.

Biti v družbi tako imenitnih baletnih ansamblov in koreografskih imen je za mariborski operno-baletni ansambel in Valentino Turcu velika čast.

Preberite članek v formatu pdf 

SILFIDA (LA SILFYDE) V SNG MARIBOR

 

Libreto: Adolphe Nourrit

Izvirna koreografija: August Bournonville

Koreograf: Karina Elver po Augustu Bournovillu

Praizvedba: 28. november 1836, Dansko kraljevo gledališče, Kopenhagen

 

Uradna spletna stran na www.sng-mb.si

 

Balet La Sylphide (Silfida) je v svetovni baletni zakladnici eden prvih večjih romantičnih baletov, vsekakor pa eden najstarejših, ki še danes razmeroma pogosto najde svojo pot na baletne odre. Zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem oziroma vilo (silfido) in naivnim škotskim mladeničem Jamesom je pravzaprav tipični otrok svojega časa in natančneje sledi postulatom romantike. Zgodbo je prvi zapisal znani francoski literat Charles Nodier (1780–1844) Trilby, ou Le lutin d’Argail, v kateri silf – bajeslovno bitje – očara mlado kmečko dekle. Libreto za balet je adaptiral in nekoliko preobrnil Adolphe Nourrit, tako da silfida očara mladega fanta ter ga popelje v brezmejni svet sanj.

Praizvedba prve različice baleta je bila leta 1832 v Parizu (Dvorana Le Peletier), in sicer v koreografiji Filippa Taglionija, ki je balet ustvaril za svojo hčer Marie Taglioni, a se je do danes ohranila le različica v koreografiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla (1805–1879), ki je bila ustvarjena posebej za tedaj mednarodno priznano dansko balerino Lucile Grahn. Premiera Bournonvillove različice na glasbo norveškega skladatelja Hermana Severina Loevenskiolda je bila leta 1836 v Kopenhagnu. Že od svojega nastanka je zaradi svoje eteričnosti, gibalne elegance in konsistentnejše koreografske naracije zasenčila izvirno verzijo in se tako uvrstila med najžlahtnejše klasične stvaritve zgodnjeromantičnega baleta.

Tipično romantična zgodba nas tako popelje na Škotsko k mlademu kmečkemu fantu Jamesu, ki ga tik pred poroko zapelje silfida. Radovedni James ji – z upanjem po uresničitvi ljubezenskega hrepenenja – sledi v čarobni domišljijski svet, z njegovim popotovanjem pa se pravzaprav začne tragična shakespearjanska zgodba o mladeniču, ki za ljubezen tvega svoje življenje. Če je postal James ena izmed prvih moških žrtev lastne zaslepljenosti z obljubo ljubezni, je postala Silfida s svojo nadzemeljsko prezenco nekakšna baletna “sirena”, nehotna zapeljivka in junakinja, ki je v domeni plesnega gledališča na široko odprla vrata novim eteričnim bitjem, zlasti vilam, kakor je narekovala tedanja moda oziroma romantična fascinacija nad nadnaravnim, iracionalnim in okultnim.

Vsaka nova baletna upodobitev teh bitij, med drugim tudi v baletu Giselle, pa je v skladu z domišljijskim svetom baletnih libretistov in koreografov prejkone izhajala pretežno iz lokalnega, folklornega kolorita kot pa iz nadzemeljskih oblik antičnega sveta. Balet La Sylphide tako predstavlja predvsem zaradi svojega edinstvenega plesnega sloga, odetega v rahločutno tančico tragičnosti, nadzemeljske lahkotnosti in posebnega ambienta posebno repertoarno obogatitev mariborskega Baleta v koreografiji priznane danske baletne plesalke in koreografinje Karine Elver, ki tudi v svojih najzanosnejših idejah ostaja zvesta duhu romantike, še posebej Bournonvillovemu izvirniku.

ORFIČNA HIMNA V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

• Krstna izvedba baleta v treh dejanjih koreografa Jeroena VerbruggnaI
• premiera 9. 11. 2017 

Leta 1947 je Igor Stravinski (1882–1971) uglasbil znamenito temo o Orfeju, ki je v vsebinskem smislu tudi izhodišče nove baletne koreografije in se po izvedbi Gluckovih in Offenbachovih del ter po avtorskem projektu Karmine Šilec navezuje na dramaturško linijo naših preteklih sezon. Stravinski se je v svojih neoklasičnih delih pogosto navduševal nad glasbenimi slogi preteklih stoletij in nad klasično grško mitologijo. Ob študiju Monteverdijeve glasbe pred sedemdesetimi leti se je srečal tudi z zgodbo o Orfeju, ki jo je vpletel v svojo baletno kompozicijo. S tem delom je v svojem prepoznavnem slogu in v tesnem sodelovanju s koreografom Georgeom Balanchinom ustvaril povsem samosvojo in izvirno umetnino. Ob novi koreografiji za naš ansambel bomo prvič pri nas lahko spoznali tudi delo in umetniški potencial mladega koreografa belgijskega rodu Jeroena Verbruggna (1983), ki je trenutno prisoten na mnogih pomembnih plesnih odrih.

Večer z Orfejem je sestavljen iz treh delov, ki bi lahko delovali popolnoma samostojno, in to je bilo osrednje izhodišče pri snovanju baletnega večera: ustvariti formulo Orfične himne, katere sestavine so Lira – Težnost – Brezno.

LIRA
Orfej in Evridika sta rojena v univerzumu božanskega, v svetu bogov, boginj in muz, kjer so večna ljubezen, nedolžnost in neskončnost čistega uglašene z lepoto poezije in glasbe. V tem svetu se prvi eterični ljubezenski dotik mladega para iz strasti prelevi v resničnost.

TEŽNOST
Nimfa Evridika, globoko povezana s svojim drevesom, si svoje ljubezensko življenje ustvari v varnem zavetju gozda nimf.
Skušnjava je vseprisotna, preti tudi usoda.
Ko umre drevo, umre nimfa.

Koliko smrti moramo izkusiti, preden zares umremo?
Kdaj se nas nihče več ne spomni?
Ko se nihče več ne ozre za teboj.

BREZNO
Moja lira mora vselej igrati,
saj smo brez glasbe
nič

Oblike gnetemo
iz niča,
melodije
iz tišine,
ljubezen
iz sovraštva –
glasbe, ki traja večno.
Pripovedovalec zgodb

Dajem vam sestavine moje poezije, da si ustvarite lastno Orfično himno.

 

GLASBA:

• LIRA Johann Sebastian Bach/Anton Webern, Fuga (2. Ricercata)
• Claude Debussy, Dva plesa za harfo in orkester; Danse sacrée (Sakralni ples), Danse profane (Posvetni ples)
• Johann Sebastian Bach/Hideo Saito, Ciaccona
• TEŽNOST Igor Stravinski, Orfej (Izvedba z dovoljenjem založbe Boosey & Hawks Music Publishers Limited.)
• BREZNO Billy Sueiro, Abyss

• Koreograf Jeroen Verbruggen
• Glasbena vodja in dirigentka Živa Ploj Peršuh
• Scenograf in oblikovalec videa Atej Tutta
• Kostumografinja Ana Gecan Savić
• Oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc
• Koncertni mojster Igor Grasselli

• Asistentka koreografa Agalie Vandamme
• Asistentka predstave Mojca Kalar Simić

Zasedba vlog:

LIRA

• Hades Owen Lane* / Yuki Seki
• Perzefona Tjaša Kmetec* / Tasja Šarler
• Orfej Richèl Wieles* / Filip Viljušić
• Evridika Marin Ino* / Chie Kato
• Apolon Lukas Zuschlag* / Filippo Jorio
• Kaliopa Nina Noč* / Elli Purkunen
• Dekleta Rita Pollacchi, Elli Purkunen, Giorgia Vailati* / Ana Klašnja, Chie Kato* / Marin Ino, Mateja Železnik, Tasja Šarler
• Fantje Hugo Mbeng, Filippo Jorio, Yuki Seki, Petar Đorčevski* / Kenta Yamamoto, Filip Viljušić, William Castro
• Muze Regina Križaj, Urša Vidmar, Barbara Potokar, Barbara Marič, Mariša Nač, Lara Flegar, Gabriela Stoyanova Chausheva, Nina Ogrinc

TEŽNOST

• Orfej Kenta Yamamoto* / Petar Đorčevski
• Evridika Ana Klašnja* / Giorgia Vailati
• Satir Filip Viljušić* / Hugo Mbeng
• Hades Owen Lane* / Yuki Seki
• Apolon Lukas Zuschlag* / Filippo Jorio
• Perzefona Tjaša Kmetec* / Tasja Šarler
• Nimfe Chie Kato* / Marin Ino, Elli Purkunen, Mariša Nač, Nina Noč, Tasja Šarler, Mateja Železnik, Metka Beguš, Barbara Potokar

BREZNO

• Orfej Billy Sueiro k. g. – kitara
• Evridika Rita Pollacchi* / Chie Kato
• Dekleta Ana Klašnja, Giorgia Vailati, Tjaša Kmetec, Nina Noč, Marin Ino, Chie Kato, Elli Purkunen, Tasja Šarler
• Fantje Kenta Yamamoto* / Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Yuki Seki, Filippo Jorio, Hugo Mbeng, Filip Viljušić, Owen Lane, Richèl Wieles, William Castro

• Solistka na harfi (Claude Debussy, Dva plesa za harfo in orkester) Tadeja Kralj

Orkester SNG Opera in balet Ljubljana

13. novembra 2017, se je predsednik DBUS udeležil sestanka na ministrstvu za kulturo, ki je bil sklican na popbudo DBUS. Na sestanku so iskali in ocenjevali možnosti, vezane na predlog DBUS in Sindikata Glosa, ki je bil podan 5. junija 2017.

Glavno izhodišče za nadaljnja pogajanja je bilo sprejeto na podlagi izračuna, da bi poklicno upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev z dostojno višino poklicne in kasneje polne pokojnine, ki bi se gibala nekje med 800 in 900 eur mesečno, torej na način, ki sta ga predlagala DBUS in Sindikat Glosa, državo stalo mnogo manj, kot jo stane trenutno stanje. Izdelavo takšnega izračuna je predlagal že Sindikat Glosa na sestanku, junija 2017. 

Ministrstvo za kulturo trenutno preverja sistemske možnosti, ki bi baletnih plesalkam in plesalcem ponudili dobre pogoje, na podlagi katerih bi se lažje odločali za odhod v poklicno pokojnino.

Marca 2017 se je Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) v celoti uskladilo s sindikatom Glosa v zvezi nadaljnjih akcij, vezanih na upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev v Republiki Sloveniji.

Predsednik DBUS, Tomaž Rode in predstavnika Sindikata Glosa, Ksenija Kovač in Mitja Šuštar, so dne 5. junija 2017 na Ministrstvu za kulturo opravili sestanek in predstavili možnosti čimprejšnjega upokojevanja baetnih plesalcev, ki bi po eni strani ponudilo boljše upokojevalne pogoje baletnim plesalcem, da bi se ti sploh odločali za odhod v poklicno pokojnino, po drugi strani pa bi pričeli tudi z urejanjem pretoka mladih baletnih plesalcev v slovenska baletna ansambla.

Baletnim plesalcem se že nekaj časa ponovno šteje leto dela za leto in pol, poleg tega je od februarja 2016 delodajalec za baletne plesalce dolžan plačevati namesto prejšnjih 9,25%, zdaj maksimalnih 16% prispevka od bruto osebnega dohodka v steber dodatnega pokojninskega zavarovanja. Upokojevanje baletnih plesalcev je bilo opredeljeno v ZUJIK II že z ministrom Grilcem. V zakonu je zapisano, da se baletni plesalec, potem ko doseže pogoj zahtevane delovne dobe lahko poklicno upokoji, vendar le, če na na računu razpolaga z dovoljšnjimi sredstvi. Dovoljšnjih sredstev pa z osebnim dohodkom ne doseže noben plesalec. Tako bi sicer tisti baletni plesalci, ki že imajo pogoje za poklicno upokojitev to lahko tudi sprejeli, a višina poklicne pokojnine nikakor ni sprejemljiva. Ta se v tem trenutku giblje v višini nečastnih 500 eur. Predlog ministrstvu je bil, da se količnik trenutno veljavne poklicne pokojnine pomnoži z 1,26 in tako doseže poklicno pokojnino nekje med 800 in 900 eur mesečno. Takšna višina pokojnine bi bila verjetno vsaj za določen krog starejših baletnih plesalk in plesalcev, ki izpolnjujejo pogoje za odhod v poklicno upokojitev, sprejemljiva. V nadaljevanju se je predlog glasil, da bi država ali samo MK na leto omogočilo poklicno upokojitev dvema ali trem baletnim plesalcem iz vsakega baletnega ansambla (po linearnem sistemu od najstarejšega navzdol), tako da jim vrne tri mesece dodane delovne dobe letno od leta 2000 do 2016, hkrati pa zagotovi sredstva v pokojninsko blagajno za čas, ko bo plesalka ali plesalec v poklicni upokojitvi, torej vse do doseženih obeh pogojev, t.j. let dela in starosti. Na tak način bi plesalci prejemali za danes dokaj dostojno višino pokojnine, t.j. nekje med 800 in 900 eur tudi potem, ko bi izpolnili pogoje za polno upokojitev. Na tak način bi končno pristopili k postopnemu pomlajevanju baletnih ansamblov.

Zdaj na Ministrstvu za kulturo ocenjujejo možnosti oz. iščejo možnosti takšne oblike upokojevanja baletnih plesalk in plesalcev.

SIMFONIJA OTOŽNIH PESMI

Hommage Tomažu Pandurju I 

premiera 13. 4. 2017 / krstna izvedba 24. 4. 2010, Državni balet Berlin 

 

Režiser Tomaž Pandur je v miselnem konceptu baleta Simfonija otožnih pesmi vstopil v pokrajino časa, v imaginativni, nepojasnjeni in težko dotakljivi ris našega bivanja, v pokrajino življenja in smrti, v intimno zgodovino izgub, v iskanje resnice – kot potnik, ki vidi dlje v čas in prostor. Na glasbo Henrika Mikołaja Góreckega je ustvaril sedem scenskih ikon, ki z narativnim tokom sovpadajo z likovnostjo suprematizma. V drugi realnosti, v drugem toku zavesti, v razpokah in ranah je naslikal poemo neizrečenega v iskanju definiranja absolutne lepote, vsega tistega, kar se v migracijah misli ne da ubesediti, a se manifestira z jezikom gledališča. V Simfoniji otožnih pesmi je Tomaž Pandur v sodelovanju s koreografom Ronaldom Savkovićem skulpturiral čas nedosegljivega, neizrekljivega in neotipljivega, kibernetični čas gledališke miselne enačbe. 

»Edino možno potovanje je potovanje navznoter.«
Andrej Tarkovski 

Glasba Henryk Mikołaj Górecki (Simfonija št. 3)

Režiser Tomaž Pandur

Koreograf Ronald Savković

Dramaturginja Livija Pandur

Libreto Livija Pandur, Darko Lukić

Glasbena vodja in dirigentka Živa Ploj Peršuh

Scenografija Numen

KostumografinjaAngelina Atlagić

Oblikovalec svetlobe Jaša Koceli / Juan Gómez Cornejo

Koncertni mojsterIgor Grasselli

Asistentka koreografije Regina Križaj

Asistent režije Jaša Koceli

Asistent kostumografije Andrej Vrhovnik

Asistentka scenografije Karin Rajh

Lektorica za poljski jezik Darja Dominkuš

Korepetitorica Višnja Kajgana

Sopran:
Rebeka Radovan / Martina Zadro 

Plesalke:
Giorgia Vailati, Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Marin Ino, Chie Kato, Elli Purkunen 

Plesalci:
Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Richél Wieles, Filippo Jorio, Hugo Mbeng, Owen Lane

Baletni ansambel in orkester SNG Opera in balet Ljubljana