Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v Veliki dvorani v soboto, 26. novembra 2016, izvedel svetovno premiero dramskega baleta Jevgenij Onjegin v koreografiji in režiji Valentine Turcu. Na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova v izvedbi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Dominica Griera bodo nastopili solisti in ansambel mariborskega Baleta z Antonom Bogovom v naslovni vlogi.

Velika afiniteta do pogosto disonantnih globin ruskega duhovnega sveta se kaže kot svojevrstna stalnica v ustvarjalnem opusu koreografinje Valentine Turcu, diplomantke slovite lozanske baletne šole Mauricea Béjarta, ki se po treh »ruskih« uspešnicah – Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, CarmenRodiona Ščedrina in Ana Karenina na glasbo Čajkovskega – ponovno loteva ene izmed največjih in ikoničnih romanesknih zgodb modernega časa.

S tenkočutnim prebiranjem Puškinovega izvirnika, premišljenim posluhom za njegovo detajlno razplastenost ter z iskanjem popolnega sobivanja emotivnosti, giba in glasbe je Valentina Turcu za Balet SNG Maribor ustvarila izvirno koreografijo, ki jo je po lastnem glasbenem konceptu zastavila v dveh dejanjih.

»Jevgenij Onjegin – vesolje samote … čustveno popotovanje, ki razkriva »senčne plati« ljubezni, lepote ter drugih romantičnih idealov in iluzij, upodablja neizogibnost smrti in njen pečat na naše občutenje minljivosti. Puškinova pisava, s katero je avtor prepričljivo izrazil najgloblja človekova občutja sreče in žalosti, trpljenja in ekstaze, ljubezni in žalovanja, se me je globoko dotaknila pri ustvarjanju te kontemplativne koreografije v lastnem prepoznavnem slogu.«

Valentina Turcu podpisuje koreografijo, režijo in glasbeni koncept. Asistenta koreografije sta Anton Bogov in Julio Arozarena, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj in oblikovalec luči Aleksandar Čavlek.

Simfoničnemu orkestru SNG Maribor dirigirata Dominic Grier in Simon Robinson, solista na klavirju sta Katarina Lotrič in Denys Masliuk, koncertna mojstrica je Oksana Pečeny Dolenc.

ENO LETA DELA JE ENO LETA DELA IN POL TER POVIŠANA STOPNJA VPLAČEVANJA DELODAJALCA V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IZ 9,5% NA 16%

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji 4. novembra 2016 sprejel pomemben sklep o spremembah ZUJIK-a, ki bo pomembno vplival na prihodnost baletnih plesalk in plesalcev v Sloveniji!

Po več letih zalaganj Ministrstva za kulturo, ki je od leta 2009 tesno sodelovalo z DBUS in sindikatoma Gloso ter Sviz, je Državni zbor RS 4. novembra 2016 sprejel do sedaj najpomembnejši sklep povezan s problematiko upokojevanja baletnih plesalcev v Sloveniji. Tako se s februarjem 2017 baletnim plesalkam in plesalcem ponovno vrača priznana povečana dodatna delovna doba iz 15 mesecev na 18 mesecev za eno leto dela, poleg tega pa je v veljavo stopilo tudi povišanje sredstev, ki jih mora delodajalec za baletne plesalce mesečno vplačevati v fond dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 9,5% na po zakonu maksimalno dovoljenih 16% od delavčeve bruto plače. Ob tem pa še vedno ostaja nekaj odprtih pomembnih vprašanj kot je npr. vprašanje upokojevanja baletnih plesalk in plesalcev, katerim je bila od leta 2001 do 2017 v fond dodatnega pokojninskega zavarovanja vplačevana mesečna premija v višini 9,5% od njegove brito plače ter priznana dodatna delovna doba v višini 15 mesecev za eno leto dela ter zagotovitev dodatnih ozirom dovoljšnjih sredstev za dejansko poklicno upokojevanje baletnih plesalk in plesalcev, kar milo rečeno pomeni nujnost pridobitve višjih plač za baletne plesalke in plesalce, kar bi jim omogočalo, da v času dela na računu dodatnega pokojninskega zavarovanja zberejo dovoljšnja sredstva za pridobitev poklicne pokojnine, ki bi morala biti do izpolnitve obeh pogojev za pridobitev polne pokojnine, t.j. delovna doba in leta starosti, ekvivalentna polni pokojnini. To pomeni, da bi bili s povišanjem plač baletnim plesalkam in plesalcem v bodoče zagotovljeni vsi pogoji za pridobitev človeka in umetnika vredne višine poklicne pokojnine, ki bi bila enaka kasnejši polni pokojnini.

DBUS tako že aktivno deluje na prizadevanjih za ureditev statusa tistih baletnih plesalk in plesalcev, katerim je bila leta 2001 za obdobje do leta 2017 odvzeta priznana delovna doba z 18 mesecev za leto dela na 15 mesecev za leto dela (tedanja ukinitev benificirane delovne dobe in uvedba dodatnega pokojninskega zavarovanja za baletne plesalke in plesalce). Z uspešno ureditvijo slednjega bi končno pridobili za baletne plesalke in plesalce častno in edino sprejemljivo rešitev statusa baletnih umetnikov v RS, ki bi ne le zagotavljala časten odhod v pokoj zdaj aktivnim plesalkam in plesalcem, ki v slovenskih baletnih ansamblih bogatijo slovensko baletno umetnost že dolga leta ampak bi pripomogla tudi k ureditvi pretka mladih baletnih plesalk in plesalcev v oba slovenska baletna ansambla.

Člen ZUJIK, ki ga je sprejel Državni zbor na svoji seji 4. novembra 2016:

5. Pravice iz poklicnega zavarovanja

92.a člen

(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.

Dne 1. 9. 2016 je Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) na 99. redni seji pod točko 2 sprejela naslednji sklep:

S K L E P :

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – skrajšani postopek in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru.

Besedilo predloga vezano na baletno umetnost:

PREDLOG

EVA: 2013-3340-0028

SKRAJŠANI POSTOPEK

 

ZAKON 

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO

1. UVOD
2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13; v nadaljevanju: ZUJIK) je temeljni zakon na področju kulture. Pri njegovem izvajanju so bile ugotovljene nekatere administrativne ovire in bremena, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z manjšimi spremembami in dopolnitvami zakona ter natančnejšo določitvijo in dopolnitvijo nekaterih pravnih institutov. Na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev in samozaposlenih v kulturi pa so potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, ki jim bodo dajale večjo socialno varnost, izhajajoč iz njihovega dela in danega prispevka h kulturi.

g.) Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev

Na podlagi zadnje novele ZUJIK-E je baletnim plesalcem pripadla pravica, da se jim k dejanski zavarovalni dobi namesto četrtina obdobja prišteje polovica obdobja, v katerem so bili vključeni v zavarovanje. Vendar pa se je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob izvajanju te določbe postavila dilema, ali gre za posebno dobo v skladu z 29. točko 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C; ZPIZ-2), to je obdobje, ki se v skladu z ZPIZ-2 šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine; ali za dodano dobo iz poklicnega zavarovanja, ki jo ureja 202. člen ZPIZ-2, in na podlagi katere zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine. Namen zadnje novele ZUJIK – E je bil ureditev dodane dobe iz poklicnega zavarovanja, kot ga opredeljuje 202. člen ZPIZ-2.

Po uveljaviti ZUJIK-E se je podaljšalo le obdobje, ki se prišteje k zavarovalni dobi, ni pa se na njegovi podlagi uskladila prispevna stopnja poklicnega zavarovanja. Le-ta bi se morala določiti v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja. Tako trenutna prispevna stopnja ostaja 9,25 %. To pa vpliva negativno na višino poklicne pokojnine. Zato je treba določiti višjo prispevno stopnjo, ki se lahko uredi tudi na ravni samega zakona.

Poleg navedenega poklicna pokojnina, ki jo ureja četrti odstavek 83. člena ZUJIK, vsebinsko ne spada med pravice do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, zato je v zakonu treba oblikovati novo samostojno poglavje.

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Predlagane rešitve na področju poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Namesto dosedanje ureditve, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 %, s prehodnim obdobjem do 31. 12. 2016, ko prispevna stopnja znaša 12 %.

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med katere sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. Vendar pa za uveljavitev sprememb v zvezi z podaljšanjem dodane dobe po predlagani noveli zakona ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ne bo treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se bodo določbe predlaganega zakona uporabljale neposredno.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun. Z dvigom višine prispevka poklicnega zavarovanja za baletne plesalce bo za vplačevanje prispevka na letni ravni v času 12 % prispevne stopnje treba zagotoviti proračunska sredstva v okvirni višini 50.000,00 evrov. 

Posledice sprejetja novega 82. b člena (6. člen novele ZUJIK) ne bo oziroma, če pa že kje bodo, pa bodo minimalne in jih bodo javni zavodi lahko krili iz lastnih prihodkov oz. s prerazporeditvijo sredstev.

Predlog zakona nima posledic na druga javnofinančna sredstva. 

1. BESEDILO ČLENOV

12. člen

Za 92. členom se doda novo 5. podpoglavje in novi 92.a člen, ki se glasi:

»5. Pravice iz poklicnega zavarovanja

92.a člen
(poklicno zavarovanje baletnih plesalcev)

»Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.«.

Prehodne in končna določba 

14. člen

Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi.

Ne glede na 92.a člen zakona, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje do 31. decembra 2016 znaša 12 odstotkov od osnove.

OBRAZLOŽITEV 

K 12. členu:

Poklicno zavarovanje baletnih plesalcev, ki ga je do sedaj urejal 83. člen ZUJIK se uredi v novem 5. podpoglavju VII. poglavja. Namesto dosedanje ureditve v ZUJIK, po kateri se prispevna stopnja za poklicno zavarovanje določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, se prispevna stopnja določi na ravni samega zakona, in sicer v višini 16 % s postopnim uvajanjem. Prispevna stopnja do 31. 12. 2016 znaša 12% od osnove.

Obveznosti in pravice iz poklicnega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nov 92.a člen ZUJIK jasneje določa izjeme poklicnega zavarovanja baletnih plesalcev glede na 202. člen ZPIZ-2. Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje se od uveljavitve predlagane novele ZUJIK k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja namesto četrtina obdobja doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje se določi na ravni ZUJIKa in znaša 16 odstotkov od osnove in ne v pokojninskem načrtu. Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja bodo še naprej veljali predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ZUJIK ne določa drugače, med te predpise sodita tudi pokojninski načrt, ki ureja poklicno zavarovanje in pokojninski načrt, ki ureja izplačevanje poklicnih pokojnin. 

K 14. členu:

Predhodna določba ureja uveljavitev dodane dobe po tem zakonu ter zvišane stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev. Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi. Uveljavitev spremenjene dodane dobe in višine prispevka s prvim dnem v naslednjem mesecu po uveljavitvi tega zakona je operativno-tehnične narave, saj upoštevaje dejstva, da je osnova za plačilo prispevkov plača oziroma nadomestilo plače, višine prispevka ni mogoče spremeniti tekom meseca, tako da bi bilo treba od ene osnove obračunati prispevek po dveh različnih stopnjah.

16-odstotna prispevna stopnja se uveljavi postopoma, in sicer od 1. 1. 2017 dalje. Od uveljavitve tega zakona do 31. 12. 2016 se določi 12-odstotna prispevna stopnja.

Za uveljavitev sprememb v zvezi s podaljšanjem dodane dobe po tem zakonu ter zvišanem stopnje prispevka za poklicno zavarovanje baletnih plesalcev ni treba spreminjati pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje, saj se določbe tega zakona uporabljajo neposredno.

---

1. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 

83. člen

(pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna)

Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi, za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Višina prispevka za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja, odobrenega na podlagi določb zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

V torek, 16. avgusta 2016 se je za vedno poslovil baletni plesalec in član Društva baletnih umetnikov Slovenije, Joseph Bunn. Joe je izgubil boj z levkemijo. Za vselej bo ostal v naših srcih!

Ameriški baletni plesalec Joseph Bunn, član DBUS, ki je bil nekaj let tudi član ansambla ljubljanske SNG Opera in baleta, je preminil po težki bolezni. 

Joseph je za siol.net pred leti dejal: “Sem popolno nasprotje tistega, kar si večina predstavlja pod oznako baletnik.” 

S plesom je pričel dokaj pozno, pri 14 letih. Kot deček je sicer želel postati policist, gasilec ali zdravnik, vendar se je kot najstnik želel dokazati tudi kot hip hop plesalec. Ker pa je ob tem želel pridobiti kar se le da raznovrstno plesno znanje, se je na prigovarjanje učiteljev udeležil 14-dnevnega poletnega tečaja osnov baleta. Navdušil je s svojo fleksibilnostjo, zato so mu predlagali nadaljevanje baletnega izobraževanja. 

Josephovo življenje je bilo nekaj časa precej intenzivno. V času šolanja je po koncu pouka in treningu teka skočil na podzemno železnico in v plesni šoli plesal vse do 21. ure. Mama je precej dvomila v to, kar je počel, in ni verjela mojim izgovorom. Vendar pa kot je dejal, je bil ples takrat edino, kar ga je zares motiviralo. Do tedaj ni vedel, kaj hoče, a je s plesom ples dozorel do stopnje, ko je natančno vedel, da si želi plesati. 

Sprva je študiral na prestižni univerzi Julliard, a se je na koncu zaradi stroškov šolanja odločil za študij na umetnostni univerzi v Filadelfiji, kjer so mu ponudili polno štipendijo. Med letoma 2003 in 2007 je bil član baletne skupine Suzanne Ferrell, leta 2006 pa so ga zaposlili v ameriškem repertoarnem baletnem gledališču, kjer je ostal do leta 2008.

Iz New Yorka ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Marca 2008 so ga na avdiciji sprejeli v baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Kasneje je v Sloveniji spoznal soprogo Špelo Pungerčar, s katero sta se poročila leta 2012. V zakonu se jima je rodil sin Aiden.

Pred petimi leti si je zaželel, da bi plesal vsaj še 15 let, po končani aktivni plesni karieri pa si je predstavljal, da bi lahko zasedel položaj direktorja lastne baletne skupine. Žal je Josephu težka bolezen preprečila izpolnitev njegove življenjske želje.

TOWARDS BLACKNESS /Za našega prijatelja Joa – For our friend Joe/

Glasba / Musica / Music: Bohdana Frolyak

Koreografija: Dana Petretič & Siniša Bukinac

Ples: Romana Fičur in Siniša Bukinac

---

So, Joe, I just want to tell you how amazing experience this is. Talking to you through this channel, I really do not think that I am talking to myself. I feel you can hear me. 

While balancing in strange media between pure relief and chosen tasks you have put upon yourself, you are being occupied with different thoughts. You are not moving, because they tell you not to. You are not touching anything, and yet you do not fly. Your body have provided you some kind of trap or resting mode. As you are investigating it, there are few important things you have to know.  You did not arrive there without a reason.  I believe you are safe there. Safe from the pressure in your head,
safe from mistakes, safe from ordinary life. But you are not safe from thoughts. Thoughts are keeping me on the spot as well. So, let’s not keep to them, because you and I, we are made from dreams. 

To make some more dreams, you must help me. You must also help everyone else around you, cause all the people you know, we are all helpless.  Why? Well, Joe, right now there is someone, who can see excellent dancers all around, but better father for him there is none.

No matter how unwise this may sound, you must stop thinking. Come here to this sleepy, heavy and painful day so I can hit you and hug you and kiss you, and we can celebrate this life.

Only what we do in life, may be taken to the eternity. You know that. 

I have brought some people here, and believe me, they would freak out to see you dancing on this stage, again. You can bet, I am going to repeat this over and over again, until you move your arm to crash these speakers down.

 

 

TV Slovenija v živo s Carmen DBUS na Poletnem festivalu Piran 2016. Oglejte si posnetek na spodní povezavi.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/poletna-scena/174419383

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je letos že četrtič zapored nastopal na Dubrovniškem poletnem festivalu, kjer je v soboto 16. in nedeljo 17. julija na otočku Lokrum izvedel novo kreacijo Edwarda Cluga Favn na glasbeno impresijo Clauda Debussyja Preludij k favnovemu popoldnevu in balet Carmen v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Rodiona Ščedrina. Dubrovniškemu simfoničnemu orkestru je dirigiral umetniški direktor mariborske Opere, Simon Krečič.

Prélude à l’après-midi d’un faune prav gotovo spada med Debussyjeve zanimivejše glasbenopoetične “izlete” na mejnike tonalne glasbene govorice. Navdih za simfonično pesnitev za orkester je skladatelj našel v pesmi Favnovo popoldne enega prvih francoskih simbolističnih in modernističnih pesnikov Stéphana Mallarméja. “Glasba iz tega preludija je karseda svobodna ilustracija Mallarméjeve čudovite pesmi, nikakor pa noče biti njena sinteza. Bolj kot to je nekakšno sosledje prizorov, skozi katere prehajajo favnova poželenja in sanjarije v popoldanski vročici. Favn, naveličan preganjanja plašnih in pobeglih nimf in najad, naposled podleže opojnemu spancu, v katerem lahko končno uresniči svoje sanje posedovanja znotraj vsemogočne Narave,” je skladatelj opisal povezavo z omenjeno Mallarméjevo pesmijo. Že uvodni takti v partu flavte, v katerih zaslišimo padajočo kromatično pasažo v intervalnem obsegu tritonusa, močno zamajejo tonalitetno stabilnost, obenem pa evocirajo novo, skorajda eterično glasbeno izkušnjo, ki poslušalcu oriše ležerno favnovo razpoloženje in strast.

Domišljijska sugestivnost Debussyjeve glasbe se je leta 1912 potrdila v tedaj kontroverzni koreografiji, ki jo je skozi optiko moškega erotičnega užitka ustvaril Vaclav Nižinski za Ruske balete (Ballets Russes).

O svoji novi koreografski kreaciji z naslovom Favn je umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug povedal: “Pred letom dni sem na veliko veseljem sprejel vabilo intendanta festivala Mladena Tarbuka, da za letošnji Dubrovniški poletni festival ustvarim novo delo na znamenito Debussyevo skladbo L’apres midi d’un faun. To je moje drugo srečanje s tem francoskim skladateljem. Leta 2013 me je Krešimir Seletkovič povabil k projektu za 27. Zagrebški glasbeni bienale, kjer sta se združili glasba Stravinskega in Debussyjevi skladbi En blanc et noir za dva klavirja in Six épigraphes antiques za klavir štiriročno. Debussyjev edinstven glasbeni svet je name naredil močan vtis in vesel sem, da sem se lahko ponovno vrnil v čarobnost njegovega glasbenega vesolja. Mladen Tarbuk je prav tako dal izjemno idejo o lokaciji uprizoritve Favna na prostem pod zvezdami, na pravem morskem biseru otočku Lokrum.

Z vidika plesne antologije se ob razmišljanju o Favnu ne morem izogniti eskapadi Nižinskega, njegova legendarna koreografija na dvodimenzionalni površini je bila ob premieri leta 1912 deležna številnih polemik in kritik. L’Apres midi d’un faun se, skupaj s Sacre du printemps in Jeux iz 1913, šteje kot mejnik začetka modernizma v 20. stoletju.

Tako kot pri Debussyju se tudi z Nižinskim srečujem drugič. Ko sem ustvarjal Sacre du printemps, sem za izhodišče vzel njegovo antološko različico. Pri Favnu imam vtis, da sem njegovo idejo za 20. stoletje razširil v svoje zelo lastno ‘leno popoldansko’ sanjarjenje.

Moja koreografija jasno prikliče namere tako Debussyja kot Nižinskega in se konkretizira v lovu moškega ‘lovca’ in njegovem fantaziranju o ženskem ‘plenu’. Ko jo ujame, jo položi na svojo kamnito posteljo, ki je še vedno topla od žarkov pozno popoldanskega sonca …”

Plešeta Gaj Žmavc in Tetiana Svetlična. Kostumografija je delo Lea Kulaša, scenografija Edward Clug, oblikovanje luči Tomaž Premzl.

Baletna suita Carmen za godalni orkester in tolkala je nastala leta 1967 in spada med najizvirnejša in obenem tudi najuspešnejša dela ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina. Koreografinja Valentina Turcu se z zavedanjem širšega historičnega konteksta in pomena tega baleta, ki aktualizira problem ženskega erosa in njegovih iracionalnih implikacij v sodobni družbi, podaja v čvrst objem izrazito erotizirane baletne govorice, ki je predvsem naturalistična in brutalna, kar je Turcujeva podčrtala v svojih zapiskih: “To je triler in ne ljubezenska zgodba. To je zgodba o strasti – surovi strasti – in primitivnih ambicijah.”

Asistenta koreografinje sta Leo Mujić in Anton Bogov, kostumografija je delo Michal Negrin in Vesne Novitovič, scenografija Dinke Jeričević, oblikovanje luči Aleksandra Čavleka, baletna mojstrica je Alenka Ribič. Plešejo Catarina de Meneses k.g. (Carmen), Anton Bogov (Don José), Sergiu Moga (Toreador), Tanja Baronik (Fernanda), Vadim Kurgajev (Zuniga) ter Tijuana Križman Hudernik, Jelena Lečić, Mirjana Šrot, Metka Masten, Hristina Stojčeva, Helena Klasič, Ines Uroševič, Vasilij Kuzkin, Sytze Jan Luske, Cristian Popovici, Tiberiu Marta, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Filip Jurič in Aleks Šišernik.

Predstave Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor spremlja Dubrovniški simfonični orkester pod taktirko umetniškega direktorja mariborske Opere, Simona Krečiča. Orkester, ustanovljen leta 1924, je glavni nosilec glasbenega dela programa Dubrovniškega poletnega festivala in bogati glasbeno življenje mesta in širše okolice. Nastopil je z uglednimi dirigenti in priznanimi solisti (dirigenti: Lovro von Matačić, Antonio Janigro, Zubin Mehta, Kiril Kondrashin, Ernst Marzendorfer, Milan Horvat, Pavle Dešpalj, Anton Nanut, Vjekoslav Šutej, Nada Matošević; violinisti: David Ojstrah, Yehudi Menuhin, Henryk Szeryng, Uto Ughi, Stefan Milenkovich, Julian Rachlin; violist Yuri Bashmet; violončelisti: Mstislav Rostropovič, Monika Leskovar, Miša Majski; pianisti: Svjatoslav Richter, Ivo Pogorelić, Jasminka Stančul, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Pavica Gvozdić; hornist Radovan Vlatković; pevci: Dunja Vejzović, Ruža Pospiš Baldani, Inva Mula idr.).