Del ljubljanskega baletnega ansambla je v začetku decembra nastopil na prireditvi Adria Arts & Culture Festival v Seulu, s katero so zaznamovali 20-letnico vzpostavitve diplomatskih stikov med Republiko Slovenijo in Južno Korejo.

Festival sta pripravila južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino ter svet za umetnost Južne Koreje. Nastop ljubljanskih baletnih plesalcev je južnokorejsko občinstvo pozdravilo z navdušenjem.

Kot je povedal ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar, so se v Seulu za povabilo ljubljanskemu baletu odločili zaradi uspešnega sodelovanja nacionalne operno baletne hiše na koncertu v okviru Festivala oddaljenih kultur – Nasmeh Koreje, junija v Cankarjevem domu v Ljubljani.

SNG Opera in balet Ljubljana tudi sicer načrtuje krepitev odpiranja v mednarodni prostor, zato je obisk v Južni Koreji izrabilo tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju.

Festival sta pripravila južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino ter svet za umetnost Južne Koreje. Nastop ljubljanskih baletnih plesalcev je južnokorejsko občinstvo pozdravilo z navdušenjem.
Kot je povedal ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar, so se v Seulu za povabilo ljubljanskemu baletnemu ansamblu odločili zaradi uspešnega sodelovanja našega nacionalnega operno-baletnega gledališča na koncertu Nasmeh Koreje, ki je bil junija v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru Festivala oddaljenih kultur.
Vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana, ki načrtuje večjo uveljavitev našega operno-baletnega gledališča v mednarodnem prostoru, je obisk v Južni Koreji izrabilo tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju.
 

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je 9. novembra 2012 premierno uprizoril balet Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Sergeja Prokofjeva in pod taktirko Alekseja Baklana. Na premieri bodo nastopili Catarina de Meneses kot Julija in Anton Bogov kot Romeo ter solisti in ansambel Baleta SNG Maribor ter Simfonični orkester SNG Maribor.

Praizvedba baleta Romeo in Julija v SNG Maribor je popolnoma avtorski koncept solistke mariborskega Baleta, koreografinje Baleta, Opere in Drame SNG Maribor, Valentine Turcu, ki interpretira vsebino Shakespearove in Prokofjeve zgodovinske umetniške mojstrovine na svojstven način in jo sodobno oplemeniti.
“Osebno čutim močno potrebo po preboju iz ene relativno dolgoletne ere, okorne in distancirane baletne forme v bistveno bolj čutno, ekspresivno in predvsem dinamično baletno vsebino. Balet Romeo in Julija kot fenomen večno aktualnega, iracionalnega, onkraj meja dveh ljubimcev takšno vizijo tudi omogoča. Tukaj se za razliko od mnogih klasičnih baletnih predstav soočamo z ljudmi in njihovimi odnosi in ne s fantazijskimi liki. Zgodba govori o ljudeh strasti, krvavih pod kožo, ki ustvarjajo tako ljubezen kot kaos in smrt,” pravi Valentina Turcu.
Valentina Turcu stremi k baletu kot umetniškemu izrazu na najvišji ravni gledališke estetike, vizualne ustvarjalnosti, telesne popolnosti in čutnosti: “Zavedanje veličastnosti te svetovno znane Shakespearove mojstrovine, skupaj z brezhibno glasbeno postavitvijo Sergeja Prokofjeva in osebno težnjo po uresničitvi notranje vizije močno narekuje in navdihuje moj ustvarjalni proces. V dolgoletnem globokem občudovanju glasbene stvaritve Romeo in Julija, zazrta v bistvo same zgodbe, iščem sinhronost glasbe, giba, časa, prostora, pripovedi, čustev ter intenzitete in dinamike posameznih prizorov. Fascinira me moč zgodbe, njena brezčasnost in hkrati enostavnost. Vznemirljiva je že sama dinamika likov. Zgodba nas sooča z izjemnimi karakterji silne moči in neustrašnosti. Na eni strani neomajna odločitev ter ultimativna moč ljubezni, na drugi brutalna dejanja krutosti, ambicije, netolerance, sovraštva in njihove posledice.”
Asistent koreografinje in baletni mojster je Leo Mujić, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec luči Pascal Mérat.

PLEŠEJO:
Julija Catarina de Meneses, Tetiana Svitlična, Evgenija Koškina
Romeo Anton Bogov, Dénes Darab, Sytze Jan Luske
Mercutio Matjaž Marin, Yuya Omaki, Dénes Darab
Tybalt Sytze Jan Luske, Dénes Darab
Benvolio Yuya Omaki
Paris Stefan Banica
Lady Capulet Tanja Baronik
Lord Capulet Sergiu Moga
Lady Monteg Marina Krasnova
Lord Monteg Slavčo Stoleski
Pestunja Helena Klasič, Klavdija Stanišič
Pater Lorenzo Marin Turcu
Tybaltova ljubimka Branka Popovici, Olesja Hartmann
Kolombina Alenka Ribič
Družina Capulet
Ženske Branka Popovici, Elena Cioata, Blaga Stojčeva,
Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Ines Uroševič
Moški Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Cristian Popovici,
Tiberiu Marta
Družina Monteg
Ženske Kleopatra Purice, Mihaela Matis, Metka Masten,
Mirjana Šrot, Tjaša Lešnik
Moški Mircea Golescu, Demetrius King, Gaj Žmavc,
Marin Gabriel, Filip Jurič

V petek 26.10. in v soboto 27.10.2012 so v ljubljanski operno-baletni hiši s slavnostnim koncertom obeležili 120-letnico stavbe SNG Opera in balet Ljubljana, ki je vse od svojega nastanka pomembno zaznamovala kulturno dogajanje na Slovenskem in prispevala k utrditvi slovenske kulturne identitete.
Na slavnostnem koncertu so nastopili vsi umetniški ansambli SNG Opera in balet Ljubljana. Baletni ansambel je predstavil divertsman iz drugega dejanja Labodjega jezera ter Polovske plese iz opere Knez Igor, v koreografiji umetniškega vodje baleta, Ireka Mukhamedova.
Nacionalna operno-baletna hiša je temu jubileju posvetila celotno sezono 2012/2013 in jo poimenovala Zlitje stoletij. Pomembno obletnico bo zaznamovala tudi vrsta spremljajočih dogodkov, ki bodo še dodatno obogatili praznično dogajanje.
 

Balet SNG Opera in balet Ljubljana, je septembra 2012 predstavil novo baletno premiero z naslovom Stravinski.

OTROCI Z ROBA RESNIČNOSTI
Koreografska noviteta

Stravinski je o svoji glasbi, na katero bo nastala nova koreografija, zapisal: »Pulcinella je odkritje iz moje preteklosti, odkritje, ki je pogojevalo vsa moja nadaljnja dela … Ne, takrat me ni razumel nihče; celo napadali so me, češ da sem posnemovalec; zasmehovali so me zaradi moje nove ‘svobodne’ glasbe, kritizirali zaradi mojega dezerterstva v ‘modernizem’ in odtujevanja od mojega ‘pravega ruskega nasledstva’.«

Koreografija: KRISTINA ALEKSOVA
Koreografinja, je baletno izobraževanje je končala na ljubljanski Srednji šoli za glasbo in balet, v SNG Opera in balet Ljubljana pa pleše že deset sezon. Nastopila je v številnih zborovskih in manjših solističnih vlogah. Plesno in koreografsko se je izpopolnjevala na Dunaju in v Parizu. Krajša dela za soliste in duete je koreografirala za tekmovanji mladih baletnih plesalcev Slovenije in za dva gala večera Društva baletnih umetnikov Slovenije. Otroci z roba resničnosti so njeno prvo daljše in celovito koreografsko delo. Odlomek iz dela v nastajanju je bil predstavljen v okviru sporeda slavnostnega koncerta Zlitje stoletij ob odprtju prenovljene in dozidane Opere.
Izhodišče koreografije Kristine Aleksove je glasba Stravinskega, osnovni okvir pa zgodba o potujočih igralcih Pulcinellah. Te prispodobe potovanja skozi življenje so zveste svojim željam in sanjam, ki narekujejo njihove osebnosti in njihovo lastno pot. Pogumni posamezniki izkusijo življenje v vsej njegovi širini, saj jih nenehno iskanje in prepuščanje navidezno naključnim situacijam ne nazadnje vodi v absurdnosti bivanja, kjer pa je vendarle še vedno dovolj prostora za otroško naivnost in humorno dojemanje sveta. Nrav otroške duše je po koreografkinih besedah namreč edini vzvod, ki dopušča pot v neznano. Koreografija se po njej sprehaja med človeško lepoto in ironijo vsakdana, ki pa nas vedno (po)pelje v pravo smer, če le dovolimo, da nad pravili in navodili prevlada bister um.
Dirigent: Simon Krečič
Glasba: Igor Stravinski, Pulcinella, balet v enem dejanju po Pergolesiju
Besedilo: tradicionalno, izvedba v izvirniku
Koreografija: Kristina Aleksova
Dramaturgija: Tatjana Ažman
Kostumografija: Urška Recer
Oblikovanje luči: Marko Krajšek
Asistent koreografinje: Lukas Zuschlag
Asistentka predstave: Mojca Kalar Simić

Plešejo:
Pulcinella 1:
Georgeta Capraroiu
Nina Ogrinc, Eva Gašparič, HyeMin Kim/Barbara Potokar
Pulcinella 2:
Lukas Zuschlag/Luka Žiher*
Regina Križaj
Pulcinella 3:
Alexandru Barbu/Nicholas Krowicki
Urša Vidmar/HyeMin Kim/Mariša Nač
Pulcinella 4:
Lejla Pantić Šindrić/Tjaša Kmetec
Cosmin Agavriloaei, Kenta Jamamoto/Luka Žiher*
Sopran: Dunja Spruk
Tenor: Matej Vovk
Bas: Zoran Potočan
*zunanji sodelavec

---

APOLON

Dirigent: Simon Krečič
Glasba: Igor Stravinski, Apolon, ljubljenec muz (Apollon Musagète)
Koreografija: George Balanchine
Postavitev koreografije: Ben Huys
Postavitev luči: Marko Krajšek (po Ronaldu Batesu in Marku Stanleyju)
Baletna mojstrica: Maša Mukhamedov
Asistent predstave: Viktor Isajčev
Plešejo:
Apolon, grški bog svetlobe in sonca: Petar Đorčevski/Lucas Jerkander
Terpsihora, muza plesa in petja: Tjaša Kmetec/Rita Pollacchi
Kaliopa, muza pesništva: Ana Klašnja/HyeMin Kim
Polihimnija, muza pantomime: Rita Pollacchi/Lejla Pantić Šindrić
O APOLONU
Apolon je pomenil veliko prelomnico v umetniškem življenju Georgea Balanchina. V tem delu je umetnik uveljavil natančnost in čistost koreografskega sloga, ki ga je poiskal v podobah grške arhitekture. Posegel je po brezčasni dimenziji, ki je napovedala največje mojstrovine, ki jih je postavil za Newyorški mestni balet (New York City Ballet), zlasti na glasbo Igorja Stravinskega. Ustvarjanje na glasbo tega skladatelja je Balanchinu odprlo drugačne dimenzije koreografske kompozicije, ki so se odrazile v novi metodologiji in estetiki ter zaznamovale njegova poznejša dela. Mojstru so se odprle možnosti za posodobitev klasičnega plesa za dva plesalca (pas de deux), s čimer je pomembno prispeval k razvoju neoklasičnega baletnega sloga.
Balanchinov Apolon ni bil balet, kakršnega je pričakovala večina gledalcev. Po njegovi prvi izvedbi je eden od francoskih kritikov celo zapisal, da tisto, kar je videl, nima nikakršne zveze z Apolonom, drugi pa je zabeležil, da bi se moral balet imenovati Apolonove igre z muzami. »Vzdušje silovite telesnosti asociira na atlete pred dirko. Sleherna variacija spominja na trening za dokončni vzpon na Olimp, finale, ki je podoben tekmovanju bojnih vpreg, pa v spomin prikliče profile Rimljanov na kovancih. Poleg tega je vse skupaj upodobljeno v razširjeni izpovedi ruskega baleta.« Pa vendar je leta 1947 Glenway Wescott Apolona napovedal takole: »Videli bomo olimpijske igre, spremenjene v sodobni balet. Med vsemi Balanchinovimi baleti je prav Apolon tisti, ki je zgodovinsko najpomembnejši, najkompaktnejši in najvplivnejši.«

---

SVATBA

Dirigent: Simon Krečič
Glasba: Igor Stravinski, Svatba (Les Noces )
Besedilo: Igor Stravinski po tradicionalnih ruskih besedilih, izvedba v izvirniku
Koreografija: Jiří Kylián
Postavitev koreografije: Philip Taylor, Elke Schepers
Scenografija in kostumografija: John MacFarlane
Oblikovanje luči: Jennifer Tipton, Kees Tjebbes
Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic
Lektorica za ruski jezik: Višnja Fičor
Asistenta predstave: Mojca Kalar Simić, Stefan Capraroiu
Korepetitorja: Simon Krečič, Nataša Kerševan
Plešejo:
Nevesta: Kristina Aleksova/Urša Vidmar
Ženin: Lukas Zuschlag/Petar Đorčevski
Nevestina mati: Sanja Nešković Peršin
Nevestin oče: Gaj Rudolf
Ženinova mati: Georgeta Capraroiu
Ženinov oče: Iulian Ermalai/Ivan Greguš
Ženitna posrednika: Tjaša Kmetec/Sorina Dimache, Lucas Jerkander
Rita Pollacchi, Alexandru Barbu
Družice: Ana Klašnja, Lejla Pantić Šindrić, Nina Ogrinc, Ksenija Kovač, Eva Gašparič/Barbara Potokar
Drugi: Petar Đorčevski/Nicholas Krowicki, Cosmin Agavriloaei, Juki Seki, Kenta Jamamoto/Gregor Guštin, Luka Žiher*
O KYLIÁNOVI SVATBI
Svadebka je ruska beseda (pomanjševalnica, op. p.) za svatbo. V različici Stravinskega gre za poročni ritual oziroma poroko, o kateri sta se nekoč po tradiciji vnaprej dogovarjali družini ženina in neveste. Za strukturo glasbene predloge Stravinskega je značilna stroga asketskost, s katero ponazori življenje ozke, vase zaprte skupnosti in njenih togih običajev.
Kylián, za katerega je značilen abstrakten nadrealistični ples, v katerem je še posebej izražena lepota giba, se je namesto prvotnega narativnega pristopa do priprav na tradicionalno poroko osredotočil na negotova čustva mladega para v času pred njo, na dogajanje, ki ga dopolnjujejo njuni prijatelji in sorodniki. Koreograf s svojo interpretacijo ne sledi dobesedno skladateljevi predlogi, pač pa jo dopolnjuje, na nekaterih mestih tudi z manjšimi citati iz izvirne postavitve.
Ples, ki ga vodi glasba, predstavlja različne »postaje« obreda, med katerim se ženin in nevesta, še vedno tujca, počutita kot žrtvi. Skozi obred, ki postaja vedno bolj divji, se sprosti strast in prepad med žensko in moškim začne izginjati. Ko sta strah in dvom pregnana, mladoporočenca obrneta hrbet preteklosti in odideta novemu življenju naproti.

Slovenska plesna predstava z največjim številom gostovanj v tujini

---

Jubilejni 100. Clugov Radio and Juliet

---

“Hipnotizirajoč in intimen sodobni balet, odsev današnjega koprnenja po bližini”

Balet SNG Maribor je v soboto, 15. septembra 2012, v Stari dvorani SNG Maribor izvedel 100. ponovitev predstave Edwarda Cluga Radio and Juliet. Nastopili bodo Olesja Hartmann, Edward Clug, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Demetrius King, Gaj Žmavc, Dénes Darab.

Predstava Radio and Juliet je bila premierno uprizorjena 23. aprila 2005, mariborski Balet pa je z njo ob domačem občinstvu navdušil gledalce v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, Južni Koreji, Kanadi, Kolumbiji, Makedoniji, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Rusiji (v znamenitem gledališču Mariinsky, ki velja za zibelko baleta), Singapurju, Srbiji, Ukrajini in na treh turnejah v Združenih državah Amerike.
Če je Romeo in Julija zgodba o mladostniški odtujenosti, o mladi ljubezni, ki jo skorumpirana družba obsodi na propad, potem Shakespearjeva zgodba ne bi mogla imeti boljše glasbene spremljave, kot je glasba skupine Radiohead. Sam po sebi poln literarnih tem je alternativni rock skupine Radiohead presenetljivo učinkovit: enkrat čuten, veder in živahen, drugič tuleče besen in poln jeze zaradi žalosti in izgube. V predstavi mariborskega Baleta se Shakespearjeva klasika in glasba skupine Radiohead združita v brezčasnost. Umetniški direktor Baleta SNG Maribor in koreograf Edward Clug je na mednarodnih plesnih festivalih šokiral s svojim nepredvidenim soočenjem glasbe in giba. Čista, popolna, prepričljiva in do skrajnosti privedena izvedba klasične tragične romance, ki jo ‘poganja’ neizprosen ritem skupine Radiohead, gledalca prikuje na stol, da niti za hip ne umakne pogleda z odra. Vsak izvrstno koreografiran gib napoveduje nasilen konec ljubezni.
Predstava v izvedbi Clugovega baletnega ansambla je požela pohvale kritikov in osvojila srca gledalcev. Janine Parker je v The Boston Globe zapisala: “To je ta najhujša osamljenost, ta notranji boj z zunanjim svetom, ki se vse bolj odmika. In prav zaradi tega je zgodba o Romeu in Juliji dragocena tudi danes. Kljub temačnosti, ki jo odraža, se zdi, da hoče Clug reči, da moramo – kot njegova Julija – vztrajati in živeti naprej.” Mark Kanny je v Pittsburgh Tribune zapisal: “Balet je moderna mojstrovina […], izvedena do popolnosti.”
Doslej si je predstavo ogledalo že več kot 78.000 gledalcev. Ob originalni mariborski postavitvi je bila Clugova Radio and Juliet aprila 2012 uprizorjena v Ukrajinski narodni operi v Kijevu v izvedbi njihovega baletnega ansambla pod vodstvom Denisa Matvienka, leto prej pa v romunski nacionalni operno-baletni hiši v Bukarešti.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT, Masarykova 16, 1000 Ljubljana

T: 01 400 52 00 / F: 01 400 53 21 / E: gp.mizks@gov.si

 

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Župančičeva 1, Ljubljana

Stevilka: 6111-2/2012/9 ; Povezava: 829/12

 

Datum: 2. 10. 2012

 

Zadeva: status baletnih plesalcev v RS

 

Spoštovani!

Prejeli smo vaše pismo v katerem ste nas seznanili s problematiko upokojevanja baletnih umetnikov. Glede na vašo prošnjo oz. poziv za ponovno aktualizacijo reševanja problematike upokojevanja baletnih umetnikov vas seznanjamo, da se je pristojno ministrstvo v zvezi s poklicno pokojnino baletnih plesalcev z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pogovarjalo že v času sprejemanja ZPIZ-2, ki zaradi njegove zavrnitve na referendumu ni stopil v veljavo. Na podlagi pogovorov in želje MDDSZ, da se

izjeme glede poklicnih pokojnin ne bi umeščale v ZPIZ-2, temveč bi to urejal poseben zakon, v našem primeru ZUJIK, smo predlagali da se določba o poklicnih pokojninah baletnikov umesti v ZUJIK. Najtežje vprašanje pri uvedbi poklicne pokojnine baletnih plesalcev, katerim bi se k dejanski zavarovalni dobi dodajala polovica obdobja je v tem, ali bi zbrana sredstva zadoščala za izplačilo pokojnine, ki bi omogočala upokojenemu baletniku za preživetje. Kot tudi kakšen bi moral biti znesek vplačane premije. Glede na navedeno smo v predlog sprememb ZUJIK- a poleg določbe, ki se nanaša na poklicno pokojnino vnesli tudi možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, za katero bi skrbel delodajalec.

V ZUJIK bomo skutali vnesti naslednje spremembe:

1.

Predlog poklicne pokojnine baletnih plesalcev

Obrazložitev:

Predlaga se nov člen ZUJIK, s katerim se podrobneje ureja poklicna pokojnina baletnih plesalcev. Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolikor to zakon ne določa drugače. Baletni plesalec, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi doda polovica, v kateri je bil vključen v poklicno zavarovanje. Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, se določi s kolektivno pogodbo, vendar znaša najmanj toliko, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2.

Predlog prekvalifikacije vseh plesalcev

Obrazložitev:

Plesalci zaradi svojih psihofizionih obremenitev kaj kmalu ne morejo opravljati svojega dela na zahtevani kakovostni ravni in jih zato več ni upravičeno vključevati v program. V praksi se zato dogaja, da enostavno niso dejavni, četudi imajo nekateri posamezniki delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Plesna kariera plesalcev, še posebej baletnih, se praviloma začenja okoli dvajsetega leta in statistično povprečno konča med 35. in 40. Letom starosti, odvisno od individualnih zmožnosti. Zato je v interesu kakovosti plesnih ansamblov in tudi zaradi zagotovitve vzgoje domačih plesalcev potrebno razviti serijo instrumentov, ki jim bodo ob polni življenjski dobi omogočili prehod na druge aktivnosti. Dopustiti jim je treba izbiro med poklicno pokojnino (ki načeloma ne bo mogla biti zadosti ugodna), prezaposlitvijo drugam (če obstajajo prosta in ustrezna delovna mesta) ter prekvalificiranjem. Spremembe ZUJIK-a bi šle v tej smeri: Delodajalec bi plesalcem pred koncem profesionalne plesne kariere ponudi podporo za prekvalificiranje. Plesalec in delodajalec bi namen, čas, način, pokrivanje stroškov in druge medsebojne obveznosti in pravice opredelila s pogodbo. Individualno presojo, kdaj se šteje konec profesionalne kariere za posameznega plesalca iz

prejšnjega člena, bi opravil strokovni oziroma umetniški vodja. Pogoj za pridobitev te pravice, je najmanj 15 let profesionalne plesne kariere. Preverjanje se opravi na podlagi zasedbenega načrta, strokovne ocene in preverjanja usposobljenosti. Sredstva za sofinanciranje stroškov prekvalifikacije zagotavlja ustanovitelj javnega zavoda. Sredstva se zagotovijo na posebnem računu znotraj proračuna ustanovitelja. Po opravljeni prekvalifikaciji in ugotovitvi delodajalca, da plesalcu več v okviru programa dela in zasedbenega načrta ne more zagotoviti polne delovne obremenitve, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pravico do možnosti prekvalifikacije imajo tudi delavci na drugih umetniških in strokovnih delovnih mestih, na katerih lahko psihofizične značilnosti, povezane s starostjo, bistveno vplivajo na zmanjšanje delovnih zmožnosti za opravljanje istega dela, in sicer iz naslova aktivne politike zaposlovanja iz katere se tudi financira. Delovna mesta iz tega odstavka se opredelijo v kolektivni pogodbi za kulturne-dejavnosti.

Upam, da smo Vam v zvezi z vašo pobudo po aktualizaciji problematike upokojevanja baletnih umetnikov zadovoljivo odgovorili.

Lep pozdrav!

Metka Šošterič, Vodja  sektorja za statusne zadeve in izobraževanje v kulturi,

Biserka Močnik, Vodja sektorja za umetnost

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Župančičeva 1, 1000 Ljubljana 

Datum: 01. september 2012 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS 

Spoštovani gospod
Dr. Žiga Turk, minister
Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana 

ZADEVA: STATUS BALETNIH PLESALCEV V RS – PROŠNJA IN POZIV ZA PONOVNO AKTUALIZIRANJE PRI ISKANJU REŠITEV V OSNUTKU NOVEGA PREDLOGA ZA POKOJNINSKO REFORMO 

Spoštovani gospod minister, dr. Žiga Turk! 

Krovna organizacija s področja baletne umetnosti v Republiki Sloveniji, Društvo baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS), je v sodelovanju z bivšim Ministrstvom za kulturo RS (danes Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS), v aktualnih trenutkih, povezanih s pokojninsko reformo, ki jo predlagala že predhodna vlada RS, aktivno delovalo na urejanju statusa baletnih umetnikov v Republiki Sloveniji. 

Pred osamosvojitvijo Slovenije, pa vse do leta 2001, so bili baletni umetniki upravičeni do posebnih pogojev upokojevanja, takrat t.i. beneficirane delovne dobe, pri kateri je štelo eno leto dela za osemnajst mesecev delovne dobe. 

Spremembe pokojninske zakonodaje leta 2001, pri oblikovanju katere DBUS žal ni sodelovalo, so pogojevale današnji, nič kaj rožnati situaciji v slovenski baletni umetnosti. Zmanjšanje priznane delovne dobe za leto aktivnega dela iz osemnajst na petnajst mesecev, je povsem porušilo do tedaj utečen pretok mladih slovenskih baletnih plesalcev v oba baletna ansambla, ki delujeta v okviru javnih zavodov, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor. Baletni plesalci danes v ansamblih ostajajo dlje, zaradi omejenosti delovnih mest pa mladi ne dobijo zaposlitve. Posledično se je povprečna starost v baletnih ansamblih močno dvignila, zanimanje za baletno šolanje (opazno pri vpisu na srednjo stopnjo) je začelo upadati, v ansamblih je vse manj kvalitetnega slovenskega mladega kadra, zaradi česar je ogrožena slovenska baletna umetnost, ki bi morala temeljiti v prvi vrsti na lastnih kadrih. Aktivnih baletnih plesalcev je v Sloveniji okoli 70, med njimi precej tujcev. Že same smešno majhne številke govorijo o tem, da je biti baletni plesalec »božje« poslanstvo, ki ga poseduje malokdo! 

Izjemno specifiko poklica Baletni umetnik ni mogoče primerjati z nobenim drugim poklicem. Dovolite mi, da nekaj malega dejstev za lažje razumevanje problematike, predvsem pa razlik z drugimi, le na videz podobnimi dejavnostmi, navedem v nadaljevanju: 

STROKOVNE UTEMELJITVE ZAKAJ JE POKLIC BALETNEGA PLESALCA TAKO POSEBEN, DA BI BALETNI PLESALCI MORALI BITI UPRAVIČENI DO POSEBNIH PRIVILEGIJEV V POKOJNINSKI ZAKONODAJI? 

Balet in sodobni ples: 

Ples je izredno širok pojem, ki združuje ogromno različnih plesnih zvrsti. Res da gre vselej za ples, vendar pa se tudi plesni žanri razlikujejo med seboj. Brez dvoma lahko označimo za najbolj zahtevno zvrst plesne umetnosti klasično baletno umetnost, ki izmed vseh nosi najstrožja in najbolj natančna pravila izvajanja posameznih baletnih elementov, ob tem pa je zavita še v povsem jasne vsesplošno veljavne visoke standarde glede psihofizičnih zahtev, fizičnega izgleda in fizične zmogljivosti baletnega plesalca. Šolanje klasičnega baletnega plesalca poteka dolga leta, za dosego vseh kriterijev pa je potrebno večletno sistematsko preoblikovanje fizičnih zmogljivosti baletnega plesalca in strokoven razvoj in razvijane njegovega prirojenega talenta, brez katerega so rezultati nemogoči. 

Mnogokrat se klasični balet skuša primerjati s sodobnim plesom. Pa vendar, ob vsem spoštovanju do sodobnega plesa, razlik ne moremo spregledati. Prvo dejstvo je, da sodobni ples zajema tako širok pojem, ki ponuja izredno široko paleto različnih gibalno tehničnih možnosti, da ga praktično lahko pleše vsakdo. Sodobni ples je za razliko od klasičnega baleta v fazi permanentnega raziskovanja. Če je fizični izgled klasičnega baletnega plesalca omejen na vitko telo, pa plesalca sodobnega plesa takšna omejitev ne zadeva. Zgovoren primer smo lahko videli tudi na letošnji Prešernovi proslavi. Plesalka močnejše postave nas ni motila, saj je šlo za sodobni ples in ne za klasični balet. Lahko bi govorili tudi o številnih drugih razlikah, vendar naj naštejem le najbolj vidne. Pri klasičnem baletnem plesalcu so nujne pravilne oblike kolen, dolg vrat, po standardih izoblikovane roke in stopala, gibljivost sklepov in tetiv, natančno določeno klasično koreografsko zapuščino, katere izvajanje pripada samo posebej izšolanim in tistim, ki imajo poleg tega še podarjene vse natančno določene fizične sposobnosti. In še bi lahko našteval. Sodobnega plesalca tovrstne omejitve ne zadevajo, drugačnost je pri sodobnem plesu zanimiva in dobrodošla. Ni na odmet če omenim tudi, da sodobni ples ponuja izražanje na področju plesa tudi tistim, ki se zaradi omenjenih fizičnih omejitev, ki jih določa baletna umetnost, z njo ne morejo ukvarjati. Še enkrat ponavljam z vsem spoštovanjem do sodobnega plesa: imamo sodobni ples in imamo klasični balet! Short cuti, oziroma bližnjice, so pri sodobnem plesu normalna stvar in je pot do nastopanja vprašanje leta ali dveh. Pri baletu bližnjice enostavno ne obstajajo in do odra vodi izjemno dolga, naporna in strma pot. 

Balet je resda od daleč mogoče enačiti z vrhunskim športom, a razlike so velike. 

Večkrat slišimo, da je balet enak vrhunskemu športu. Verjamem, da se bo sleherni baletni plesalec strinjal z zakonom, ki bo določal delo nekje do 60. leta starosti, v kolikor bodo zanj veljala pravila enake ekonomske sigurnosti kot za profesionalne športnike. Pa npr. primerjajmo baletne plesalce z nogometaši, igralci tenisa ali golfa, vozniki formule 1, umetnostnimi drsalci… Iz vsakega od naštetih športov lahko potegnemo smernice, ki nakazujejo na podobnost, pa naj gre za vzdržljivost, tehnično usposobljenost, koncentracijo, ogroženost od poškodb, odgovornost in natančnost ali kot npr. pri umetnostnih drsalcih, za veščino umetniškega izraza. Kljub naštetemu baletni plesalec za svoje delo dobiva bore nizko plačo, akterji omenjenih športov pa za letne pogodbe ali nagrade za posamezno tekmovanje prejemajo plačila ali sponzorska sredstva v višini več deset ali sto tisoč evrov, nekateri celo milijone evrov. Če bi našli podoben način za plačevanje baletnih plesalcev, bi po končani plesni karieri vsakdo od njih verjetno imel dovolj prihranjenega denarja, da bi z njim solidno živel do upokojitve, si ob tem plačeval še zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Da o rezultatih dela, ki bi jih najverjetneje sprožila tovrstna stimulacija sploh ne govorimo. 

Zakaj je ob delu študij za baletnega plesalca praktično nemogoč. Dejstvo: od obsega dela baletnih plesalcev je odvisna produktivnost baletnega ansambla:
Predstavljajte si, da s krajšimi postanki aktivno tečete od 10. do 14. ure, ob tem uporabljate okoli 500 različnih načinov teka pri katerih morate pravilno, samo na določen način in nič drugače med seboj uskladiti čisto vse dele telesa. Bi bili utrujeni ali ne? Pa vendar bi vam za počitek pripadale slabe 4 ure odmora, v katerega so vključeni tudi preoblačenje in tuširanje po dopoldanskem teku, pot do doma, pripravo kosila, pa spet prihod na prizorišče popoldanskega teka in pripravo nanj. Ste se res spočili? Pa vendar morate po 18 uri zopet teči dobri dve do tri ure ali celo več. Boste po takem dnevu res komaj čakali, da sedete za učbenik ali se morda udeležite večernega izrednega študija ob delu? Ne verjamem. Najverjetneje boste na pol mrtvi padli v posteljo, saj vas jutri, pa pojutrišnjem in potem spet in znova čaka enak dan! Pa vendar morate sem ter tja preznojeno delovno obleko oprati, zašiti obutev, se tako ali drugače pripraviti na delo, da ne zaobidem psihičnih priprav in stresov nastopanja …. Koliko časa ostane za vas, za vaše privatne aktivnosti in potrebe? Več besed je odveč. 

Poglavitni problem baletnih plesalcev pa ostaja v tem, da leta aktivnega dela zdravstveno v precejšnji meri prizadenejo njegovo telo, ga iztrošijo in poškodujejo, zaradi česar bi bilo povsem nesocialno zahtevati, da se po relativno kratki profesionalni karieri preusmerijo v druge poklice. 

Aktivno in kontinuirano delovanje ter sodelovanje stroke, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na ureditvi statusa baletnih plesalcev v RS v preteklih letih, je obrodilo najvidnejši rezultat v zadnjem obravnavanem predlogu sprememb ZUJIK-a 2. Predlog 55.a člena se je glasil: 

(poklicna pokojnina baletnih plesalcev) 

Za pravice in obveznosti iz pokojninskega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kolikor ta zakon ne določa drugače.
Baletni plesalec, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja, k dejanski zavarovalni dobi doda polovica, v kateri je bil vključen v poklicno zavarovanje. 

Stopnja, po kateri se obračuna in plača prispevek za poklicno zavarovanje, se določi s kolektivno pogodbo, vendar znaša najmanj toliko, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« 

Po našem mnenju je ureditev statusa baletnih plesalcev v RS nujna, v kolikor želimo ohraniti in tudi v bodoče graditi baletno umetnost na temeljih, ki so jih skozi sto letno zgodovino Slovenskega baleta gradili številni vrhunski domači baletni umetniki. 

V imenu Slovenske baletne umetnosti Vas vljudno naprošamo in pozivamo, da zavzamete stališče do posebnih pogojev upokojevanja baletnih plesalcev v RS in omogočite ponoven pristop k urejanju statusa baletnih plesalcev v RS. 

V prilogi pismu Vam pošiljamo nekaj spisov dosedanjih aktivnosti, ki pripomorejo k razumevanju problema! 

Vnaprej se Vam zahvaljujemo za razumevanje in Vas lepo pozdravljamo! 

Za DBUS,
Tomaž Rode, predsednik 

Naslovljeno:

• –  Dr. Žiga Turk, minister MIZKŠ 
• –  Mag. Andrej Vizjak, minister MDDS 

V vednost: 

• Biserka Močnik, sekretarka – vodja sektorja za umetnost na MIZKŠ 

Balet SNG Maribor se je s predstavo Edwarda Cluga Radio and Juliet odpravil na gostovanje v Osijek na Hrvaško, kjer bo v soboto, 30. junija 2012, nastopil na festivalu Osiješko kulturno poletje 2012. Ob Edwardu Clugu bodo nastopili Dénes Darab, Demetrius King, Matjaž Marin, Tiberiu Marta in Olesja Hartmann. 12. Osiješko kulturno poletje je največja kulturna prireditev na vzhodu Hrvaške, ki letos poteka od 29. junija do 21. julija. Na sporedu je trideset prireditev, od tega devet gledaliških, 6 glasbenih ter niz projekcij filmov, razstav, literarnih večerov in prireditev za otroke.

DBUS – Društvo baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode, predsednik DBUS
Župančičeva 1
1000 Ljubljana

Datum: 30. maj 2012

Sindikat GLOSASpoštovani
Doro Hvalica
Predsednik sindikata Glosa 1000 Ljubljana

Spoštovani gospod Doro Hvalica!

Dne 28. maja 2010 je Društvo baletnih umetnikov Slovenije (v nadaljevanju DBUS) prejelo dopis o predlogu pokojninske reforme, kakršno za baletne plesalce predlaga sindikat Glosa. Predlog je podpisal podpredsednik sindikata Glosa, gospod Marko Simčič.

Nad predlogom smo v DBUS presenečeni, osupli in globoko razočarani, saj kot eno odpredlaganih rešitev vključuje tudi možnost za ustanovitev posebnih namenskih finančnih skladov za vseživljenjsko izobraževanje. Odločno smo proti globaliziranju takšne rešitve!

DBUS je leta 2009 ustanovilo Strokovno skupino za poenotenje stališč in izdelavo predloga opokojninski reformi baletnih plesalcev. Ta je meseca aprila izdelala jasen in korekten predlog,ki globalno vključuje vrnitvi benificirane delovne dobe v obsegu 12 mesecev dela je 18mesecev dela za baletne plesalce, iz tega dalje pa več možnosti, o katerih se lahko posamezniki odločajo prostovoljno in po lastni volji. Predlog je DBUS aprila poslalo na Ministrstvo za kulturo RS. Kot prilogo k dopisu vam ga pošiljamo v vednost.

Presenečeni smo, da se sindikat Glosa pri sestavi predloga, ki je bil razposlan na več naslovovni posvetoval s stroko, niti s sindikalno predstavnico baletnega ansambla SNG Opera in baletLjubljana, gospodično Ksenjo Kovač. Na okrogli mizi, ki jo je v začetku meseca marca 2010 organizirala SNG Opera in balet Ljubljana, ste podprli stališča stroke oziroma DBUS kotstrokovnega organa, zato upravičeno sklepamo, da je predlog sindikata Glosa o pokojninskireformi za baletne plesalce poskus posameznika, da uveljavi osebno mnenje. Gospod MarkoSimčič je bil namreč vabljen že k prvi strokovni debati o pokojninski reformi za baletneplesalce, ki je potekala pred dobrim letom na Ministrstvu za kulturo RS, a se je zaradi vam kot nam znanega razloga ni udeležil. Tudi na okrogli mizi v organizaciji SNG Opera in balet Ljubljana se je zdel od problema distanciran.

Verjamemo, da je prejeti predlog zgolj poskus posameznikovega demantiranja strokovnega predloga DBUS z namenom prikazati, da Strokovna skupina za poenotenje stališč ne zastopa mnenja večine, saj predvideva vrnitev benificirane delovne dobe za baletne plesalce vobsegu 12 mesecev dela je 18 mesecev dela zgolj kot le eno od možnih rešitev. Sindikat Glosa, kot organizacija, ki naj bi ščitila pravice delavcev, tako svojega poslanstva žal neizpolnjuje.

Gospod Marko Simčič ne le da v baletni umetnosti ni strokovno podkovan, ampak se tudi nezavzema za zahtevo po najboljši možni strokovni rešitvi, ki bi baletnim plesalcem zagotovila tako umetniško kot človeško dostojanstvo, hkrati pa javnim zavodom, katerih ena od osnovnih dejavnosti je baletna umetnost, zagotavlja popolno funkcionalnost. Zato vasnaprošamo, da gospoda Marka Simčiča izključite iz sodelovanja pri nadaljnjih pogajanjihpokojninske reforme za baletne plesalce, saj je slovenski baletni umetnosti s svojo nestrokovnostjo v veliko! Hkrati vas naprošamo, da predlog nemudoma prekličete, kajti škoda, do katere bi utegnil pripeljati bo težko popravljiva.

Vsekakor se v DBUS zavzemamo za nadaljnje tesno sodelovanje s sindikatom Glosa, dokaterega glede na pretekle izkušnje gojimo izredno spoštovanje!

S spoštovanjem in prisrčen pozdrav!

Predsednik DBUS

Tomaž Rode