GALA BALETNI VEČER V SNG MARIBOR

Balet SNG Maribor, je 27. maja 2011 postregel s pravo baletno poslastico, na kateri so poleg solistov in ansambla baleta SNG Maribor, Alenke Laufer, Galine Čajke, Antona Bogova, Catarine de Meneses, Dénesa Daraba, Tetiane Svitlične, Branke Popovici, Asami Nakashima, Sytze Jan Luskeja in Erica Burrougha, nastopili štirje gosti znamenitega Kirov baleta – Mariinskega gledališča iz Sankt Petersburga, Anastazija Matvienko, Olesja Novikova, Denis Matvienko in Leonid Sarafanov.

V prvem delu večera, ki so ga v SNG Maribor poimenovali “klasični del”, so bo bili na sporedu dueti iz svetovne baletne zakladnice, v drugem delu pa je bil na sporedu balet Quatro, ki ga je koreograf in Umetniški direktor baleta SNG Maribor, Edward Clug, junija 2010 v Sankt Petersburgu postavil za goste tokratnega Gala baletnega večera.

Simfoničnemu orkestru SNG Maribor je dirigiral izvrstni Aleksej Baklan.

SPORED
1. Bajadera, Pas d’action: Alenka Laufer, Anton Bogov
Catarina de Meneses, Tetiana Svetlična, Branka Popovici, Asami Nakashima, Sytze Jan Luske, Eric Burrough
Glasba: Ludwig Minkus
Koreografija: Marius Petipa

2. Giselle, Pas de deux iz 2. dejanja: Olesja Novikova, Leonid Sarafanov
Glasba: Adolphe Adam
Koreografija: Jean Corrali, Jules Perrot

3. Romeo in Julija: Anastazija Matvienko, Denis Matvienko
Glasba: Sergej Prokofjev
Koreografija: Leonid Lavrovski

4. Labodje jezero, Pas de deux iz 3. dejanja: Galina Čajka, Dénes Darab
Glasba: Peter Iljič Čajkovski
Koreografija: Marius Petipa

5. Diana in Akteon, Pas de deux: Tetiana Svitlična, Anton Bogov
Glasba: Cesare Pugni, Riccardo Drigo
Koreografija: Marius Petipa

6. Le Corsaire, Pas de deux: Olesja Novikova, Leonid Sarafanov
Glasba: Adolphe Adam, Riccardo Drigo
Koreografija: Marius Petipa

7. Don Kihot, Pas de deux iz 3. dejanja: Anastazija Matvienko, Denis Matvienko
Glasba: Ludwig Minkus
Koreografija: Marius Petipa, Alexander Gorski

II. del
Quatro
Glasba: Milko Lazar
Koreograf: Edward Clug
Klavir: Marjan Peternel
Violončelo: Maruša Bogataj
Plešejo
Anastazija Matvienko, Olesja Novikova, Leonid Sarafanov, Denis Matvienko

Quatro je balet, ki ga je umetniški direktor mariborskega Baleta Edward Clug pripravil za Denisa Matvienka, Leonida Sarafanova, Anastazijo Matvienko in Olesjo Novikovo, in sicer na glasbo Milka Lazarja.

Ruska baletna kritičarka Larisa Barikina je takole označila baletno predstavo:

»Leonid Sarafanov in Denis Matvienko sta pomislila na novo premiero, ki bi bila ustvarjena za njiju. Povabila sta balerini Mariinskega gledališča – svoji soprogi Olesjo Novikovo in Anastazijo Matvienko – in naročila postavitev umetniškemu direktorju Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Edwardu Clugu, s katerim sta sodelovala že prej. Clug je za četvorko naredil polurni balet na glasbo Milka Lazarja in ga poimenoval Quatro. Ob melanholičnem zvoku violončela in klavirja se na odru predstavlja dejanje brez konkretne vsebine in resničnosti, domišljija je prepuščena občinstvu. Mogoče si kot podtekst lahko zamislimo iskanje stikov in medsebojnega sporazumevanja, premagovanje bivanjske ločenosti; lahko pa se preprosto zadovoljimo z ogledovanjem virtuoznih teles.«

Premiera baletne predstave je bila 20. junija 2010 v gledališču Mihajlovski v Sankt Peterburgu in je bila nominirana za prestižno gledališko nagrado Ruske federacije, zlata maska 2010, in to v kar štirih kategorijah: najboljša predstava (od skupno 6 nominiranih predstav), najboljši koreograf (8 nominirancev), vsi solisti predstave pa so si prislužili nominacijo za najboljšega plesalca. Leonid Sarafanov je zlato masko tudi osvojil.

PRENOVA PROGRAMA VIŠJE BALETNE ŠOLE 2011

Dr. Henrik Neubauer: Prenova programa Višje baletne šole – kot strela z jasnega

Leta 2011 je kot strela z jasnega prišla novica, da je treba program na Višji baletni šoli prenoviti. Pričakoval sem, da bomo prenovo, če bi bila potrebna, začeli po končanem študiju prvih rednih študentov, ko bi lahko na podlagi pridobljenih izkušenj predlagali nekatere popravke.
Za prenovo je bila najprej izbrana skupina, ki naj bi pripravila strokovne standarde za učitelje in plesalce. Osebno sem sicer vedno zagovarjal, da bi se moral višješolski študij za plesalce odvijati v okviru osemletnega šolanja. Po osmih letih naj bi baletni plesalci šli na oder, zato je škoda vsakega nadaljevanja študija, saj bi jim odvzel najlepša leta nastopanja. Nekatere od nas so povabili k sodelovanju, ko sta bila standarda že narejena. Zato sva s prof. Darjo Sebastian v okviru baletnega društva pregledala standarda in ju poskušala očistiti nepotrebnih vsebin. To nam je v okviru društva le deloma uspelo. Nato so začeli prof. Matej Selan, Alenka Tomc in Anica Justinek pripravljati program z vsemi predlogi. Ker nisem imel časa sodelovati v skupini, sem ob seznanjanju s programom predlagal nekatere izboljšave. Spet največkrat neuspešno. Med drugim npr. odstranitev nepotrebnih nestrokovnih predmetov, ki so bili večinoma prevzeti iz športa. Predmetnik je v primerjavi s prvotnim programom zdaj narasel za več kot polovico. Razen tega smatram, da bi pri dveh vejah študija – pedagoški in plesni – morali upoštevati različno število ur strokovnih predmetov (npr. karakternih in starinskih plesov, duetnega plesa ipd.), ker jih baletni plesalci potrebujejo v neprimerno večji meri kot pedagogi, ki bodo poučevali le prve štiri razrede baletne šole. Pri pedagoških predmetih pa je razmerje obratno. Za vsak predmet so bili prvič izdelani t. i. katalogi znanj. Pri tem se je pokazalo, da so pri nekaterih naročenih katalogih brez védenja njihovih avtorjev sodelovale še druge, večinoma strokovno manj podkovane osebe.
Trenutno je prenova v fazi, ki jo mora potrditi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Ob tem lahko samo upamo, da bo dokončen sklep pripravljen tako, da bo koristil bodočim učiteljem plesa in s tem pomagal dvigniti poučevanje na številnih baletnih šolah po Sloveniji na višjo raven. Po mojem skromnem mnenju je to zagotavljal že prejšnji program in bi bilo bolje, če ga prenova ne bi spreminjala v tako velikem obsegu.
Prva je diplomirala Tjaša Stergulec – Baletne predstave kot del zgodovine in razvoja baletne šole v Mariboru (mentor H. Neubauer), sledile so ji Nataša Moškotevc –Baletna tekmovanja v Sloveniji (mentor H. Neubauer), Sanja Rehar – Poškodbe, strah baletnih plesalcev (mentor S. Trstenjak), Matea Brečko – Kako družina vpliva na motivacijo otrok v baletni šoli (mentor A.Tomc), Anja Šuman – Prehrana baletnih plesalcev (mentor H. Neubauer), Barbara Prhavc – Barva, svetloba in oder (mentor H. Neubauer), Maja Repe – Dana Renčelj, baletno ustvarjanje na Bledu (mentor H. Neubauer), Alenka Kostrevc – Osnovni program, obsežnejši in zahtevnejši program ter dodatni pouk baleta v glasbenih šolah v Sloveniji (mentor M. Selan), Daša Skrt – Vloga učitelja v baletni dvorani (mentor O. Ilić). Nalogo ima v pripravi še Špela Repar – Ples in religija (mentor H. Neubauer).

BALET SNG MARIBOR PREMIERNO IZVEDEL HOMMAGE Á STRAVINSKY V KOREOGRAFIJI EDWARDA CLUGA

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor je v koprodukciji z zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture v petek, 13. aprila 2011, v Veliki dvorani premierno izvedel balet Hommage à Stravinsky v koreografiji umetniškega direktorja Edwarda Cluga. Uprizoritev je umetniški poklon Igorju Stravinskemu, s katerim želi mariborski Balet obeležiti 130-letnico skladateljevega rojstva, pri tem pa skozi novo koreografsko podobo približati estetiko njegovih glasbenih in baletnih del širši slovenski javnosti.

Ob Posvetitvi pomladi se je avtor odločil, da v projekt vključi delo slovenskega skladatelja Boruta Kržišnika z naslovom Songs for the mating season (Pesmi za paritveno obdobje), in sicer kot aluzijo na mojstrovino Stravinskega; glasbeno delo je bilo že del projekta Sacre du temps (Posvetitev časa), ki je bil premierno uprizorjen leta 2007 na Nizozemskem, kjer ga je Clug ustvarjal za plesno skupino Station Zuid. Avtor se je odločil, da bi kot uvodno delo projekta Hommage à Stravinsky, ki ga ustvarja za mariborski baletni ansambel, izpostavil Songs for the mating season kot ritual slehernega ‘heroja’ srednjega razreda, ki se ne more upreti prvinskemu nagonu v obdobju ‘parjenja’.
»Posvetitev pomladi je kultno glasbeno delo 20. stoletja. Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v glasbeni zgodovini. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes. Béjart je ustvarjal veličasten balet, Pina Bausch veličastno življenje. Menim, da sta ta dva umetniška ‘principa’ postala nekakšna vzorca 20. stoletja, saj sta vplivala na kasnejše koreografske postavitve,« pravi Edward Clug in nadaljuje: »Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njene hermetične koreografije in ‘moteče’ naprednosti za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«
»Moja interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega (poganskega) časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi povečal rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z bradami – dva spolna simbola moškega in ženske, izolirana v sodoben čas in prostor, v katerem želim ‘posvetiti’ današnjo pomlad,« še dodaja Edward Clug.
Plešejo Catarina de Meneses, Olesja Hartmann, Evgenija Koškina, Tetiana Svitlična, Mirjana Šrot, Asami Nakashima, Gaj Žmavc, Dénes Darab, Sytze Jan Luske, Tiberiu Marta, Demetrius King, Eric Burrough in Yuya Omaki.
Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl in asistent koreografa Matjaž Marin.
 

BALETNA PREMIERA MEETING MARIBOR V SNG MARIBOR

V SNG Maribor je bila 3. aprila 2011 na sporedu premiera koprodukcijske predstave plesnega ansambla graške opere in Baleta SNG Maribor z naslovom Meeting Maribor v koreografiji Darrela Toulona in Edwarda Cluga. »Temeljni kamen umetniške izmenjave baletnih ansamblov ne leži le v geografski bližini Gradca in Maribora ali kulturni povezanosti obeh dežel. Poseben razlog tiči tudi v podobnosti prizadevanj oziroma aspiraciji sodobnega plesa, ki sta jih v okviru tega projekta spodbudila koreografa in umetniška direktorja obeh baletnih ansamblov,« je dejal Darrel Toulon, direktor in glavni koreograf plesnega ansambla graške opere.
Medtem ko je Edward Clug, umetniški direktor Baleta SNG Maribor, s plesalci v Gradcu izdeloval koreografijo svojega avtorskega projekta Skice, ki je bila premierno izvedena 11. junija 2010 na eksperimentalnem odru graške opere, je Darrel Toulon z baletnimi plesalci v Mariboru začel s pripravo predstave Sladko Suite, ki je bil premierno izvedena 5. septembra 2010 v Gradcu. Sklepno dejanje koprodukcije je skupna izvedba velikega plesnega dogodka v dveh delih na velikem odru SNG Maribor.
Darrel Toulon je v Sladko Suite, predstavi za enajst plesalcev in glasbenika, želel iz plesalcev izvabiti njihove osebnosti: »… kar je po navadi v nasprotju s prakso klasičnega plesa (baleta), kjer se posameznikov jaz potlači in neredko tudi izgubi v iskanju (pogosto) nedosegljivega ideala. In ravno persona, to je oseba brez maske, je tisto, kar me je zmeraj zanimalo; torej ne toliko gibanje samo, ampak prostor, iz katerega prihaja to gibanje.«
Nastopili so Tijuana Križman Hudernik, Matjaž Marin, Catarina de Meneses, Demetrius King, Evgenija Koškina, Tiberiu Marta, Olesja Hartmann, Sytze Jan Luske, Branka Popovici, Eric Burrough, Gaj Žmavc, glasbo je napisal in jo izvaja Reinhard Ziegerhofer.
Edward Clug je v Skicah na glasbo Milka Lazarja in Boruta Kržišnika zgostil določene trenutke svojih dosedanjih koreografij, jih analiziral in podrobneje raziskal, da bi jih lahko povezal v novo celoto in kontekst, pri čemer so jim nove okoliščine dodelile drugačno strukturo in pomen. Plesali so Laura Fischer, Dianne Gray, Areti Palouki, Sarah Schoch, Daphne van Dooren, Jura Wanga, Shaohui Yi, Norikazu Aoki, György Baán, Boštjan Ivanjšič, Philipp Krüger, Michael Munoz Sinisterra, Thomas Smithson, Matthias Strahm, Michál Zabavík. Asistent koreografa je bil Matjaž Marin.

DBUS NA KULTURNEM BAZARJU 2011

DBUS na Kulturnem bazarju 2011 s predstavitvijo učne ure o baletu

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je tudi v letošnjem letu sodelovalo na Kulturnem bazarju, ki je potekal 15. marca v Cankarjevem domu.

Poleg predstavitve programov in dejavnosti društva je bila v Štihovi dvorani na sporedu še praktična predstavitev izobraževalnih programov o baletu za vrtce, osnovne in srednje šole, ki jih je vodila Alena Medič, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi film o baletu Navihanka v produkciji DBUS.

LA SYLPHIDE V IZVEDBI BALETA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

8. marca 2011 je balet SNG Opera in balet Ljubljana, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, premierno uprizorilo enega izmed najstarejših romantičnih baletov, La Sylphide. Balet v originalni koreografiji Augusta Bournonvilla in na glasbo norveškega skladatelja Hermana Sverina Loevenskiolda, je za ljubljanski baletni ansambel postavil Frank Andersen, ob pomoči asistentk Eve Kloborg in Dinne Björn. Scena in kostumi so delo Mikaela Melbyea, iz Danskega kraljevega gledališča. 

Na premieri so poleg baletnega ansambla in Baletnega studia SNG Opera in balet Ljubljana ter učencev in dijakov Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, v glavnih vlogah zaplesali Tjaša Kmetec kot La Sylphide, Lukas Zuschlag kot James, Urša Vidmar kot Effy, Tomaž Horvat kot Madge, Gurn je bil Lucas Jerkander in Nancy Kristina Aleksova. V kasnejših ponovitvah La Sylphide plešeta še Rita Pollacchi in Regina Križaj, Jamesa Petar Đorčevski in Yuki Seki, Effy Ana Klašnja in Nina Ogrinc, Gurna pa Iulian Ermalai in Cosmin Agavriloaei. Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana dirigira Igor Švara.

La Sylphide je prva balertna premiera, ki jo je na program ljubljanske opere uvrstil umetniški vodja Irek Mukhamedov.

HENRIK NEUBAUER: VIŠJA ŠOLA ZA UČITELJE BALETA

KRATKA ZGODOVINA VIŠJE ŠOLE ZA BALET

Po desetletnem prizadevanju in trmastem vztrajanju smo leta 2007 dosegli, da je bila ustanovljena Višja baletna šola. S tem smo omogočili tudi Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, da se je preimenovala v Konservatorij za glasbo in balet. Enako nato še šola v Mariboru.
Začelo se je zelo obetavno. Leta 1997 me je sekretar na ministrstvu za šolstvo Boštjan Zgonc prosil, da pripravim osnutek učnega načrta za izobraževanje baletnih pedagogov. To sem tudi naredil, nakar so me leta 1998 povabili na posvet o višjem šolstvu na Bledu, ki ga je vodil dr. Pavel Zgaga, poznejši minister za šolstvo. V okviru Društva baletnih umetnikov Slovenije smo sestavili programsko skupino, v kateri sta bila poleg mene še prof. Matej Selan in prof. Edi Dežman. Naše delo sem večkrat zagovarjal na različnih organih, pristojnih za odločanje na posameznih stopnjah.
Na pobudo Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki sem jo vložil kot tedanji predsednik in ki je dobila podporo Sveta za glasbeno izobraževanje leta 1999, 2000 in 2001, je državni sekretar dr. Stane Pejovnik 21. 9. 2001 z dopisom št. 604-01-134/2001 predlagal Centru republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI), da se v skladu z zakonom začne postopek za pripravo nomenklature poklicev in izobraževalnega progama za pridobitev višje strokovne izobrazbe za baletnega pedagoga.
Postopek se je res takoj začel in 25. 10. 2001 smo pod vodstvom sodelavke CPI, Bojane Sever, pripravili profil poklica in nomenklaturo, ki sta bila potrjena 10. 1. 2002. Takoj zatem, 14. 2. 2002, smo v programski skupini, zdaj pod vodstvom Anice Justinek, začeli pripravljati program višjega strokovnega izobraževanja, pri katerem smo upoštevali zakonodajo s tega področja, potrebe na trgu dela, in pripravili mednarodne primerjave z državami Evropske unije.
Komisija za izobraževalne programe pri Strokovnem svetu RS za poklicno in strokovno izobraževanje (SSPSI) je 12. 3. 2002 predlagala Strokovnemu svetu, da sprejme osnutek splošnega dela izobraževalnega programa Baletni učitelj kot primerno podlago za pripravo končne verzije splošnega dela izobraževalnega programa katalogov znanj, in hkrati je Strokovni odbor za poklicne standarde 14. 3. 2002 dal pozitivno mnenje k predlogu nomenklature poklica. Oboje je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje potrdil na svoji seji 15. 3. 2002.
Programska skupina je tako lahko že naslednji teden nadaljevala delo in pregled izobraževalnega programa (splošni in posebni del s prilogo). Na panelni diskusiji, ki je bila v široki sestavi udeležencev z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Srednje glasbene in baletne šole Ljubljane in Maribora, Zavoda republike Slovenije za šolstvo in CPI, je tako 28. 8. 2002 predstavila izobraževalni program Balet (VŠI) za pridobitev naziva učitelj baleta. Program je dobil soglasje udeležencev, nakar ga je Komisija za izobraževalne programe pri SSPSI obravnavala na svoji seji 2. 10. 2002 in predlagala SSPSI-ju v sprejem. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je ta program v celoti potrdil na seji 4. 10. 2002.
S tem je bilo končano dolgotrajno delo, ki smo ga vestno opravili, zato smo pričakovali, da bo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport takoj pristopilo k potrebnim postopkom za izvajanje programa, ki naj bi sprejel prve kandidate jeseni leta 2003. Vendar se je tedanja ministrica dr. Lucija Čok tik pred odhodom z ministrstva izognila podpisu o ustanovitvi, njen naslednik dr. Slavko Gaber pa je zaradi nasprotovanja nekaterih nižjih uradnic na ministrstvu izjemno dolgo okleval. Z veliko pomočjo sekretarja ministrstva Boštjana Zgonca se nam je leta 2006 le posrečilo, da je bil akt o ustanovitvi sprejet in da smo jeseni 2007 lahko vpisali prvo generacijo desetih študentk, najprej kot izredni študij. Devet jih je že uspešno zagovarjalo diplomo in si pridobilo naziv višji učitelj baleta, deseta pa je v zadnji fazi priprav. Kogar bi kakšna od nalog zanimala, jo lahko dobi na vpogled na konservatoriju. Slovesna podelitev diplom je bila 15. januarja 2011, ko sem navzočim skušal opisati vse težave pri nastajanju programa.
Ker je bil vpis predviden za vsako drugo leto, je bil naslednji razpis leta 2009, a zaradi premajhnega zanimanja ni uspel. Pač pa se je leta 2010 spet vpisalo deset študentov (dva sta pozneje odstopila) v tokrat redni študij. Po uspešno zaključenem prvem letniku so zdaj v prvem semestru drugega letnika.

dr. Henrik Neubauer