DELAVNICA: OBLIKOVANJE SVETLOBE IN SVETLOBNE SCENOGRAFIJE

KUD AAC Zrakogled vas lepo vabi, da se udeležite petdnevnega izobraževanja Oblikovanje svetlobe in svetlobne scenografije, ki bo potekalo od 26. do 30. junija v mali dvorani Gledališča Koper.
Oblikovanje svetlobe je veda o osvetljevanju interierjev ali eksterierjev, ki se uporablja na področju uprizoritvenih umetnosti, prireditev, arhitekture, fotografije in videa. Struktura izobraževanja je prilagojena za udeležence z malo ali nič predznanja s tega področja. Na izobraževanju se boste seznanili z različnimi specializacijami oblikovanja svetlobe, spoznali svetlobno teorijo in tehnologijo ter se v obliki praktičnega dela podrobneje seznanili s specifičnimi zahtevami in postopki oblikovanja svetlobe za področje uprizoritvenih umetnosti in videa.

Osnove oblikovanja svetlobe in svetlobne scenografije
Trajanje: 30 ur (5 dni po 6 ur): 26. – 30. junij 2010
Mentorji: Tomaž Štrucl, Radovan Čok in Martina Tomšič
KUD AAC Zrakogled v sodelovanju z Gledališčem Koper
Aktivnost sofinancira Ministrstvo za kulturo RS

Program izobraževanja:
26.06.: Svetlobna teorija, spoznavanje svetlobne tehnologije, lučni sistem, priprava tehnične dokumentacije, osnove osvetljevanja
27.06.: Prostor in definiranje prostora, scenografske rešitve in materiali, vpliv svetlobe na materiale in teksture, praktično delo na dramskem tekstu
28.06.: Svetloba za fotografijo, praktično delo prilagoditev izdelanega oblikovanja svetlobe za snemanje videodokumentacije, ogled filma Maye Deren in pogovor o oblikovalskih rešitvah in specifiki dela za kamero, svetloba v arhitekturi in urbanizmu (večerno raziskovanje Kopra)
29.06.: Praktično delo v dveh skupinah:
skupina 1: oblikovanje svetlobe za koreografijo za kamero
skupina 2: oblikovanje svetlobe za sodobno dramsko pisavo
30.06: Praktično delo oblikovanje svetlobe za gibalno uprizoritev

Kotizacija za petdnevno izobraževanje znaša 120 € za posameznike in predstavnike nevladnih organizacij s področja kulture in 200 € za zaposlene v javnem ali profitnem sektorju.

Udeleženci iz drugih krajev lahko ob prijavi rezervirajo tudi cenovno ugodno namestitev v hostlu Museum v centru Kopra, strošek bivanja v 3–5 posteljni sobi znaša 20 €/noč.

Število mest je omejeno, prijave pa sprejemamo na e-pošti: zrakogled@gmail.com
 

SNG MARIBOR POD ZVEZDAMI ‒ VEČER OPERE, BALETA IN DRAME SNG MARIBOR

SNG Maribor je junija 2010 na Slomškovem trgu pred gledališčem priredil noč drame, opere in baleta. Člani Drame, Opere in Baleta so prikazali odlomke iz svojih največjih uspešnic ter tako poskušali pričarati nekaj novega v mestu in za gledališče navdušiti tudi tiste, ki drugače ne zaidejo vanj.
Tako imenovana noč drame, opere in baleta se je začela ob 21. uri z odlomkom iz avtorskega projekta Edwarda Cluga Radio and Juliet, sledili pa so songi iz ljubezenske komedije Bebop ter koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti pod taktirko Marka Letonje.
 

DBUS NA KULTURNEM BAZARJU V CANKARJEVEM DOM

PREMINULA JE NADA KLANČNIK

NADA KLANČNIK, roj. Černelič (8. 6. 1936 – 5. 5. 2010)


Spet smo zvedeli žalostno novico, da se je za vedno poslovila baletna plesalka, tokrat iz štajerske prestolnice. Njeno življenje je bilo tesno povezano s soprogom Dragom Klančnikom. Še do pred kratkim smo oba srečevali na premierah v mariborskem gledališču, vedno pripravljena na klepet o sedanjih in preteklih časih. To sezono pa zaradi bolezni ni več prihajala. Pogrešali smo jo in še bolj jo bomo zdaj ko vemo, da je bila odrešena zemeljskih muk.
Po nam dostopnih podatkih je prvič nastopila v baletu 27. junija 1952 v baletu Choponiana kot absolventka četrtega razreda Nižje baletne šole v Mariboru v koreografiji Maksa Kirbosa in že 9. septembra istega leta je dobila redno zaposlitev v mariborskem baletnem ansamblu. Decembra je Kirbos pripravil Nedbalov balet Od pravljice do pravljice, v katerem je bilo solističnih vlog dovolj za ves ansambel in tudi za Nado. Solističen nastop je imela tudi v operi Rigoletto leta 1954, isto leto pa je plesala tudi Romunko v Ohridski legendi, ki jo je pripravil gost iz Sarajeva, Franjo Horvat. Kmalu po tem je že začela nastopati pod moževim priimkom, ki je začel sodelovati v mariborskem Baletu leta 1955. Januarja 1955 je takratni šef baleta Radomir Milošević pripravil baletni večer, pri katerem je Nada plesala Mimi v Gershwinovi Rapsodiji v modrem v alternaciji z Mimico Likavec, junija je pa bila v Mariboru že nova šefinja Jitka Ivelja, ki je Nado zaposlila kot Dekle v Srcu iz lecta Krešimira Baranovića. Oktobra 1957 je bila krstna izvedba mladinske spevoigre Bajka o slavčku in Ivelja je Nadi namenila vlogo Cekinčka. Naslednje leto se je vrnil v Maribor Maks Kirbos, da je postavil med drugim tudi četrto dejanje Ohridske legende, v kateri je Nada dobila vlogo Ciganke. Leta 1959 je bila ena od treh Čajnih punčk ob krstni izvedbi istoimenskega baleta Rista Savina. Aprila 1960 je bila spet metuljček, tokrat v vlogi Belinčka v Rousselovem baletu V pajkovi mreži, novembra so baletnemu večeru dodali še Gluckovo Suito,v katerem je Nada tudi imela vidno solistično vlogo. Maja 1961 so v Mariboru imeli na sporedu dva mladinska baleta: v Petru in volku je bila Ptička (med Lovci je bil tudi njen soprog Drago), v Piki Nogavički pa Pikin brat Tomaž. Januarja 1962 je bila Pastirica v Mozartovem baletu Les petits riens, maja isto leto pa ena od sedmih plesalcev v Otrinovem E=m.c2, oktobra pa še med Avrikli v mladinski spevoigri Kristalna čaša. Junija 1964 je bila solistka v baletu In modo romantico na glasbo „Nedokončane simfonije“ Franza Schuberta. Naslednje leto je bila najprej baletna solistka v operi Prodana nevesta, nato pa Soseda v Lhotkovem Vragu na vasi. Aprila 1967 je bila ena od treh Gracij v Osterčevem baletu Maska rdeče smrti, decembra Lucija v Uročeni ljubezni Manuela de Falle in skupaj z Dragom v Shakespearovi komediji Kar hočete. Solistka je bila tudi leta 1969 v Offenbachovi operi Hoffmanove pripovedke, Cloe v Čajkovskega operi Pikova dama in Fleur v baletu Notredamski zvonar.
To je le nekaj solističnih vlog Nade Klančnik, pri nekaterih sva tesno in lepo sodelovala kot vsi koreografi, ki so delali z njo. Nastopala je, kot vsi drugi izvajalci solističnih vlog, tudi v ansamblu vse do sredine 70-ih let, ko se je poslovila od gledališča in baleta in prepustila svoje mesto mlajšim generacijam.
Kot sem že omenil v začetku pa je ostala zvesta gledališču do konca svojega življenja, saj je živahno spremljala vse dogajanje v svojem bivšem poklicnem domu. Poznali so jo vsi, njeni kolegi in mlajši plesalci in jo bodo gotovo pogrešali.
Dr. Henrik Neubauer
 

PREMIERA URBANOBALET V KOREOGRAFIJAH SANJE NEŠKOVIĆ PERŠIN IN KJARE STARIČ V IZVEDBI BALETNEGA ANSAMBLA SNG LJUBLJANA

Urbanobalet je nov baletni večer v izvedbi ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki je doživel premiero 5. maja v centru urbane kulture Kino Šiška. Lahko rečemo, da črpa pozitivni zagon iz domačih ustvarjalnih moči, saj je ponudil dvema slovenskima plesnima ustvarjalkama priložnost predstavitve svojega dela na velikem odru in s profesionalnimi plesalci. Predstava je ponudila nekaj izjemnih estetskih trenutkov, ki presegajo meje zgolj lokalne ustvarjalnosti.
Prvi del je zasnovala in koreografirala solistka ljubljanskega ansambla Sanja Nešković Peršin. Njena predstava je bila tenkočutno dovršena in koherentna celota. Uspelo ji je ustvariti enkraten nadrealistični svet, ujeti tisti trenutek nekje med sanjami in budnostjo. Občinstvo pa se je ujelo v trenutek estetske meditacije, koncentracija je lebdela med duhom glasbe, plesa in pretanjene osvetlitve, lučno podobo je mojstrsko oblikoval Andrej Hajdinjak. Vzdušje baleta je nekajkrat spomnilo na filme Andreja Tarkovskega, na njegove mojstrovine kot sta Zrcalo in Solaris, saj so balerine lebdele na rokah plesalcev ne, da bi se dotaknile tal, kot v trenutkih nerazložljive lepote, ki nima nič opraviti s svetom tu in zdaj. Tudi glasba je podpirala nadrealistično, hkrati pa tako čisto stanje duha, da se je celotna podoba zazdela že skoraj religiozna. Glasbo je napisal Sašo Kalan. Vendar prestava ni zgolj plavala v meglicah nadrealizma, po lebdenju v sanjah so plesalci dobesedno odvrgli balerine na tla, v realni, pritlehni svet. V tej alternativi poduhovljenemu svetu nadrealizma, so plesalci zgolj prestavljali balerine kot lutke ali kot nekakšna šestila. Že od začetka pa nas je spremljala zanimiva podoba. In sicer v predstavo nas uvede solo Bojane Nenadovič Otrin, ujete v nenavadno podobo, ki je gledalci ponavadi ne vidijo. Lepa balerina se trudi, da bi obstala na špicah v vsakršnih možnih balansih in se pri tem vidno zelo napreza. V trenutkih, ko ne išče točke mirovanja in ravnotežja, pa zapleše nervozno in hitro. To je neznačilna podoba, ki balerine ne prikazuje več v tisti nam dobro znani luči lahkotnosti in prefekcije. Baletni ansambel se je dobro odrezal, ter poosebil novo in svežo gibalno poetiko Sanje Nešković Peršin. V zelo kratkem plesnem solu, je med plesalci kot iskrica zasvetil Joseph Bunn in spet poniknil med ostale. Ob tem malem fenomenu, se je zazdelo, da bi lahko poleg plesalk dobili več priložnosti tudi moški plesalci. Vendar je stvaritvi Sanje Neškovič zares uspelo preseči mejo povprečnega in celo dobrega, Neverlanding je balet, ki bi lahko Slovenijo odlično zastopal na katerem koli mednarodnem festivalu.

Drugi del večera je predstavljal balet Kjare Starič z naslovom Comfort zone. Kjara je priznana plesna učiteljica in navdušena plesalka. Za izhodišče si je vzela temo iz realnega sveta, nekaj, s čimer se, če smo pozorni, srečujemo vsak dan. To je ujetost v monotonost varnosti in občutka lagodja. Ko ljudje postanejo zdolgočaseni in okosteneli. Vendar ni problem v tem, da so pač takšni, ampak da tudi drugim ne pustijo oditi iz začaranega kroga v katerem se vrtijo. Tema je bila narativno in eksplicitno prikazana z gibi, glasbo in video projekcijami. Koreografija je obsegala koreografske standarde, ki ponavadi bolje izgledajo na manjših scenah. Skupinske scene so na trenutke delovale kot šolska produkcija, ne preveč zapletene, vsi delajo enako koreografijo, zgodbo pa že kar prelahko preberemo iz gibov. Medtem, ko se je koreografija držala znanih standardov, je glasba ponujala obilje oblik in ritmov. Od klasičnega stila preko različnih plesnih ritmov, do hollywoodsko kičastega skoraj ljubezenskega prizora. Kljub svoji bogatosti, pa se glasba ni združila v koherentno celoto s plesom. Kostume je oblikovala Almina Durakovič, plesalci so nosili preproste sive majice, na bokih pa zanimivo strukturo, ki je po obliki spominjala na plavalni obroč, prekrit s satenom. Kostumi so delovali skladno s konceptom ujetosti v določeno paradigmo. Estetski užitek je ponudila obleka, ki jo je ob koncu baleta nosila Georgeta Radasan Capraroiu. To je bila kratka rdeča oblekica, ki ob stiku z lučjo dobi barvo in teksturo listkov vrtnice. Njen namen je narediti plesalko lepo in zapeljivo, kar je tudi odlično uspelo. Med plesalci bi, ne glede na to, da njihovi potenciali večinoma niso bili izkoriščeni do konca, lahko izpostavila duete, ki so predstavljali srednji del baleta in v katerih je ustvarjalki uspelo zajeti kompleksnost, ter vzpone in padce urbanih ljubezenskih razmerij. V konec baleta nas je popeljala spremenjena Georgeta Radasan Capraroiu, ki se ji je konceptualno uspelo rešiti spon ostalih plesalcev ter zaplesati v drzen in strasten duet.
Predstava je vsekakor uspela, kar dokazuje tudi to, da so mnenja o njej silno deljena. Nekaterim je ugajala Sanjina stvaritev, drugim pa Kjarina. Torej, če poskusimo potegniti grobo črto čez to kar smo videli, bi lahko rekli, da ima Sanjino delo predvsem poetično vrednost, Kjarin balet pa nas popelje v sodobno impresionistični svet. Kaj je bilo komu všeč, je potemtakem le vprašanje okusa.
 

VLADA SPREJELA SKLEP O SPREMEMBI USTANOVNEGA AKTA ZAVODA SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA

DBUS je prejel dopis vlade RS, v katerem je zapisano, da je Vlada RS na svoji seji 29. aprila 2010 spremenila sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana. S spremembo sklepa dobi strokovni svet javnega zavoda še dodatnega člana, ki ga imenuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije.
S tem je uresničena določba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, da predstavniki zaposlenih predstavljajo eno tretjino članov strokovnega sveta. Z dvema predstavnikoma iz vsake zvrsti je tudi uravnotežena zastopanost plesne in glasbene umetnosti.
V sklepu je določen tudi postopek izvolitve novih predstavnikov delavcev v strokovnem svetu ter imenovanje šestega člana strokovnega sveta za čas do izteka mandata strokovnega sveta zavoda in prenehanje mandata sedanjima predstavnikoma delavcev v strokovnem svetu.

SVEČANA PROSLAVA MEDNARODNEGA DNEVA PLESA 2010 V PALAČI UNESCA V PARIZU 29. APRILA 2010 – HENRIK NEUBAUER

Kot zadnje čase vsako leto, je bila tudi letos v palači Unesca v Parizu posebna počastitev Mednarodnega dneva plesa. Vendar je bila letos prvič v največji dvorani, ki sprejme nekaj nad 1000 obiskovalcev. Brezplačne vstopnice so hitro pošle, dvorana je bila polna odličnih gostov, ki so prišli od vsepovsod.
Letos je bilo še posebej svečano, saj mineva trideset let od prve ideje, da dobi ples vsako leto svoj praznični dan. Kot sekretar plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta, sem ga namreč predlagal leta 1980 na srečanju v bolgarski Varni. Vsi člani komiteja s predsednikom Jurijem Grigorovičem, ki je bil takrat direktor Boljšoj baleta v Moskvi, so se takoj navdušili za to zamisel. Prvo uradno potrditev smo dobili na Svetovnem gledališkem kongresu leta 1981 v Madridu in zato sem leta 1982 napisal prvo mednarodno poslanico, ki so ji potem vsako leto sledile poslanice pomembnih plesnih umetnikov od Grigoroviča do Roberta Joffreya, podpredsednika komiteja in direktorja po njem imenovane ameriške baletne skupine, Mercea Cunninghama, Hansa van Manena, Maje Pliseckaje, Mauricea Béjarta, Alicie Alonso in drugih.
Vsako leto, ko se bliža naš praznik, 29. april, imamo res lepo priložnost, da se spomnimo, kaj ples, ena najstarejših umetnosti, pomeni za nas vse, ne glede na razlike v svetu in ne glede na različne oblike izpovedovanja plesne umetnosti. Ples naj bo naše orodje za boljše razumevanje med ljudmi, za mir in prijateljstvo. Na ta dan lahko pogledamo na dosežke plesne umetnosti v preteklosti in pogledamo naprej, kaj lahko naredimo v korist naše nam tako ljube večne umetnosti.
V vseh naših delih, naj bodo to klasične ali romantične stvaritve ali dela sedanjega časa, želimo, da ples izraža težnje po sodelovanju v počlovečenju ljudi, kar je še posebej potrebno danes, ko smo priča neverjetnim in nenavadnim družbenim, socialnim in političnim odklonom – žal tudi na plesnem področju.
Ta dan je in naj bo hkrati tudi razmislek za nas doma, ali smo zadovoljni s stanjem plesne umetnosti kot jo imamo, predvsem pa kaj lahko izboljšamo v korist tistih, ki se ukvarjajo s plesom in tistih, katerim je namenjen.
Letošnja proslava v palači Unesca je bila res veličastna. Zvrstilo se je nekaj govornikov; najprej generalni direktor Mednarodnega gledališkega inštituta Švicar Tobias Biancone, nato predsednik Mednarodnega plesnega komiteja Anglež Neville Schulman, ambasador argentinske stalne delegacije pri Unescu Estrella, pisec letošnje poslanice Argentinec Julio Bocca, predsednik Svetovne plesne zveze Italijan Joseph Fontano in nazadnje še jaz kot pobudnik Mednarodnega dneva plesa ter častni član Mednarodnega plesnega komiteja. Vsi so poudarjali pomen tega dneva, ki se proslavlja po vsem svetu. Predstavili so tudi kratek dokumentarni film o letošnjem piscu poslanice, ki jo je sam tudi osebno prebral v španščini. Občinstvo ga je pozdravilo nadvse prisrčno. Sam sem kot letošnji posebej povabljeni gost predstavil Mednarodni dan plesa od njegove prve zamisli v Varni pred tridesetimi leti do njegove realizacije. Prav ganljivo je bilo koliko ljudi mi je po koncu prišlo čestitat, zahvaljevali so se mi za pobudo in se hoteli fotografirati z menoj.
Med govori so se vrstili različni plesni nastopi, med katerimi je najbolj očarala prvakinja Pariške nacionalne opere Ludmila Pagliero z variacijo iz baleta Rajmonda. Prikazala je popolnost baletnega plesa s prefinjeno natančnostjo od konic prstov do plastične izraznosti rok in zgornjega dela telesa. Zanimiv je bil tudi eden nastopov Plesne skupine, ki jo vodi Irka Marguerite Donlon, sicer baletna plesalka. Tokrat je pokazala dve svobodnejši točki s pretežno vzhodnjaškimi plesalci. Prva točka Splash je bila zanimivejša, pri drugi Roke pa se je res omejila le na objeme z rokami. Predstavila se je še Američanka Stefanie Batten Bland, ki jo nekateri zaradi njenega videza primerjajo s slavno Josephine Baker, vendar s plesom ni opravičila te primerjave. Skromno plesno znanje je pokazala tudi skupina Juha Marsalo, ki prihaja iz francoskega Aubervilla, ki je predstavila svobodni ples, ples brez drugih oblik kot oblik telesa, ki naj bi prodrlo v prazen prostor ter s tem osvobodilo tudi gib kot so zapisali v spremni brošuri.
Ob zaključku je generalni sekretar sporočil, da Mednarodni gledališki inštitut za 29. april prihodnje leto uvaja ljudsko pobudo z naslovom Pridite ven in plešite za mir!. Nekaj podobnega so se prav letos domislili že pri nas na ljubljanskem Tromostovju.
Vsekakor lahko ugotovimo, da si je plesna umetnost prav z vsakoletnim dnevom plesa in s svečanostjo v palači Unesca, ki predstavlja in spodbuja kulturne dogodke med članicami Združenih narodov, pridobila svoje mesto med uprizoritvenimi umetnostmi, ki jim pripada. Sanje članov Mednarodnega plesnega komiteja pred tridesetimi leti v Varni so se izpolnile in celo presegle naša takratna pričakovanja.

PREDSEDNIK DBUS SE JE ODZVAL VABILU NA MALAKHOV GALA

 

SKLENJEN DOGOVOR S SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA O NEOMEJENEM BREZPLAČNEM OGLEDU BALETNIH PREDSTAV ZA ČLANE KOMISIJ

Upoštevajoč dejstvo, da se mora strokovnim komisijam za podeljevanje strokovnih nagrad DBUS Lydie Wisiakove in Pie in Pina Mlakarja v bodoče omogočiti ogled večine baletnih dogodkov in s tem zagotoviti boljši vpogled v ustvarjanje posameznih slovenskih ali v Sloveniji delujočih baletnih umetnikov, kar bo posledično pripeljalo do realnejšega odločanja o dobitnikih nagrad v naslednjih letih, je bil s SNG Opera in balet Ljubljana sklenjen dogovor, da se članom obeh komisij v bodoče zagotovi neomejen obisk baletnih predstav oziroma predstav v katerih sodelujejo baletni plesalci.
Prav tako je v teku sklenitev enakega dogovora z vodstvom SNG Maribor.

STATUS BALETNEGA PLESALCA – DBUS POSLALO PREDLOG ZA STATUSNO REŠITEV NA MINISTRSTVO ZA KULTURO RS

Status baletnega plesalca – DBUS poslalo predlog za statusno rešitev na Ministrstvo za kulturo RS.

Skupina za poenotenje stališč o statusu baletnih umetnikov v Republiki Sloveniji, ki jo je konec leta 2009 sestavilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije, je izdelala predlog za statusno rešitev baletnih plesalcev v Republiki Sloveniji v prihodnje, ki ga je Društvo baletnih umetnikov Slovenije dne 21. aprila 2010 poslalo na Ministrstvo za kulturo RS.

Po nekaj sestankih in več debatah, se izdelani predlog nanaša na situacijo, v kateri je potrebno upoštevati predvsem dvoje, in sicer zagotoviti najboljšo možno prihodnost slovenskim baletnim plesalcem kakor v Sloveniji delujočim baletnim plesalcem, ob tem pa upoštevati tudi razloge, ki bodo omogočili popolno funkcionalnost stroke, predvsem pa pretok plesalcev v obeh slovenskih baletnih ansamblih.

Predlog je široko zastavljen in ponuja kar nekaj iztočnic, ki bi omogočale baletnim plesalcem osebno odločitev o tem, kako želijo preživeti svoje življenje. Osnovni vzorec predvideva vrnitev obsega delovne dobe baletnega plesalca, pri kateri naj bi eno leto dela ponovno veljalo za eno leto in šest mesecev delovne dobe, ob tem pa naj sorazmerno z delovno dobo baletni plesalec hitreje izpolnjeval tudi starostne pogoje, kar bi ob izpolnjeni delovni dobi baletnim plesalcem zagotovilo odhod v polno pokojnino.  Iz osnovnega vzorca, s katerim naj bi si baletni plesalec v Republiki Sloveniji pridobil pravico do odhoda v pokoj, pa izhaja nekaj podvzorcev, ki so zgolj v domeni in osebni odločitvi vsakega posameznika. Ob dejstvu, da je predlog v tem segmentu v popolnosti v dobrobit baletnega umetnika kot posameznika, saj mu zagotavlja popolno umetniško dostojanstvo, pa istočasno predvideva tudi dejstva v dobrobit baletne stroke kot celote, pri čemer se opira predvsem na zagotovitev popolne in nemotene dejavnosti baletnih ansamblov.

V sklopu skupine so delovali Danilo Rošker, direktor SNG Maribor, Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Edward Clug, vodja baleta SNG Maribor, Jaš Otrin, v.d. umetniški vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Vojko Vidmar, baletni umetnik in Prešernov nagrajenec, Tomaž Rode, predsednik DBUS, Alenka Ribič Laufer, prvakinja baleta SNG Maribor, Regina Križaj, prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Matjaž Marin, solist baleta SNG Maribor in podpredsednik DBUS, Olja Ilič, baletna umetnica, Bojana Hinteregger, baletna umetnica, Zvone Penko, baletni umetnik, bivši vodja baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Urša Vidmar, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, Branka Popovici, članica baletnega solo-zbora ansambla SNG Maribor in Klavdija Stanešič, plesalka baletnega ansambla SNG Maribor.

Skupina je delovala složno, v zvezi z večino podanih predlogov in idej je drugačno mnenje podal le v.d. umetniškega vidje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Jaš Otrin, ki v nasprotju z ostalimi člani Skupine za poenotenje stališč ne zagovarja ohranitve zaposlovanja baletnih plesalcev za nedoločen čas kot tudi ne možnosti, da je baletnim plesalcem po opravljeni aktivni plesni karieri zagotovljena možnost odhoda v pokoj. Zato tudi kot edini član skupine, predloga, ki ga je Društvo baletnih umetnikov Slovenije poslalo na Ministrstvo za kulturo 13. aprila 2010, ni podpisal.