Ljubljana, 19. november 2010

Spoštovani!

Podpisani Tomaž Rode, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije kot krovne organizacije na področju baletne umetnosti v Sloveniji in predstavnica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenija Kovač, sva se udeležila sestanka delovne skupine na Ministrstvu za delo RS, dne 8. 9. 2010, na katerem je bilo dorečeno, da se sestavi kategorizacija delovnih mest, ki morajo biti v novem pokojninskem zakonu upravičeni do posebnih pogojev.
Globoko zgrožena v imenu stroke in vseh slovenskih baletnih plesalcev opažava, da k sestankom, ki so sledili ne le da nisva bila povabljena, ampak sva pri pregledu prejete pošte ugotovila, da poklic baletni plesalec ni omenjen v nobenem od dokumentov.
Zato v imenu stroke zahtevamo, da se poklic baletni plesalec nemudoma uvrsti na sesznam kategorizacije delovnih mest, za katere velja, da morajo biti upravičena do posebnih pogojev za upokojevanje ter v vse dokumente, ki se vežejo na delovna mesta, za katera morajo veljati posebni delovni pogoji in kriteriji za upokojevanje!
Poklic Baletni plesalec je glede na zahtevnost dela in glede na zdravstvene posledice baletnih plesalcev med in po aktivni plesni karieri, ki so plod izjemoma težkih fizičnih in psihičnih obremenitev pri delu, nedvomno upravičen do beneficirane delovne dobe oziroma kakršnih koli podobnih olajšav!
V upanju, da bo zahtevek nemudoma obravnavan, da bosta z uvrstitvijo poklica Baletni plesalec na spisek delovnih mest, ki so upravičena do posebnih delovnih pogojev in kriterijev za upokojevanje baletnim plesalcem nemudoma povrnjena čast in dostojanstvo, v najkrajšem času pričakujemo odgovor oziroma dokazilo o sprovedbi zahtevka!
V nasprotnem primeru bomo primorani naša stališča predstaviti in zastopati na svoj način, kar bo brez dvoma sprožilo mnenje o neenotnosti in neusklajenosti, ki bo privedla do podaljšanja pogajanj v zvezi z zahtevami glede nove pokojninske reforme!
S spoštovanjem!

Tomaž Rode, predsednik DBUS

V vednost:
– Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana
– Baletni ansambel SNG Maribor
– Strokovna skupina za poenotenje stališč glede nove pokojninske zakonodaje
– ga. Ksenija Kovač, sindikalna predstavnica baleta SNG Opera in balet Ljubljana
– g. Doro Hvalica, predsednik sindikata Glosa
– g. Andrej Sraka, sindikat Glosa

 

Ljubljana, 16. november 2010

Spoštovana gospa Lučka Bohm!

Pišem vam v zvezi pogajanj z vlado o predlogu novega pokojninskega zakona. Predstavnica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenija Kovač in podpisani Tomaž Rode, sva se udeležila sestanka delovne skupine na Ministrstvu za delo RS, dne 8. 9. 2010. Na sestanku sva vztrajala do njegovega zaključka, kar pomeni, da seje nisva zapustila, tako kot nekateri predstavniki sindikatov oziroma posameznih strokovnih področij. Ob koncu smo bili zaprošeni za elektronske naslove, na katere naj bi v bodoče prejemali dokumentacijo v zvezi s pogajanji o predlogu novega pokojninskega zakona. Toda žal, od tistega dne dalje ne na elektronski naslov predstavnice baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana v sindikatu Glosa, Ksenije Kovač, ne na elektronski naslov, ki sem ga zapisal sam, nismo prejeli nobene pošte. Prav tako po omenjenem sestanku nisva bila povabljena na noben nadaljnji posvet, sestanek ali pogajanje.

Pred nedavnim je Ksenija Kovač prejela nekaj elektronske pošte z različnimi dopisi in dokumenti, ki mi jo je nemudoma posredovala. Ob prebiranju le teh sva prišla do osupljivega spoznanja, da poklic baletni plesalec ni omenjen v niti enem dopisu ali stavku, skratka kot da poklic baletni plesalec sploh ne bi obstajal!

Globoko zgrožena v imenu stroke in vseh slovenskih baletnih plesalcev, lahko celo rečem žalostna ob nastali situaciji in spoznanju, da smo predstavniki baletne umetnosti, ki smo se v reševanje problema vključili med prvimi in na svojem primeru jasno zagovarjali, da je poklicev, za katere morajo zaradi njihove zahtevnosti veljati posebne olajšave več, sedaj tako rekoč izključeni (ali morda nehote pozabljeni) iz nadaljnjih pogajanj. Celo na sestanku, ki smo ga imeli aprila 2010 s predsednikom RS, dr. Danilom Türkom, je bilo ugotovljeno, da je poleg poklica baletni plesalec še več drugih, ki bi morali biti upravičeni do posebnih olajšav, kot npr. beneficirana delovna doba.

Kljub vsemu se sprašujeva ali gre morda za napako, za nenamerno pozabljanje na edino vejo umetnosti – baleta, ki je glede na zahtevnost in kasnejše zdravstvene posledice baletnih plesalcev, ki so plod izjemoma težkega več letnega fizičnega dela, nedvomno upravičena do beneficirane delovne dobe oziroma kakršnih koli podobnih olajšav!

Sprašujeva se po kakšnih kriterijih se je slovensko baletno umetnost zaobšlo oziroma kdo je za to odgovoren?  Gre morda za pasivnost nekaterih odgovornih ramen, katerih naslon baletni plesalci dejansko pričakujemo?

Spoštovana gospa Bohm! Prosim vzemite to pismo dobronamerno, kot klic na pomoč! Nekje se je zataknilo, da smo bili po 8. septembru odrinjeni, a globoko verjamemo, da za to ni odgovoren nihče drug kot oseba, ki naj bi veljala za povezovalni organ med delovno skupino in nami.

Baletni plesalec je nedvomno eden najtežjih poklicev, zaradi svoje zahtevnost pa je brez nadaljnjega  upravičen do svojega trdnega mesta na spisku kategorizacije delovnih mest, upravičenih do posebnih kriterijev!

V imenu Slovenske baletne stroke, v svojem lastnem imenu in v imenu gospe Ksenije Kovač vas tako lepo naprošam za čimprejšnje srečanje, plod katerega bi bil dogovor o nadaljnjem sodelovanju slovenske baletne umetnosti v pogajanjih glede predloga nove pokojninske reforme. Verjamem, da lahko pozitivne rezultate dosežemo zgolj s skupnimi močmi in soglasnim delovanjem!

V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam!

S spoštovanjem!

Tomaž Rode, DBUS

 

Prvi petek v novembru 2010 je balet SNG Maribor poskrbel za pravo baletno poslastico, v baletnih krogih dolgo pričakovano premiero baleta Giselle. Uprizoritev, ki se trdno oklepa originalne, tradicionalne klasične postavitve, je zadostila vsem željnim pravega klasičnega baleta. Za mariborski baletni ansambel jo je po originalni verziji Mariusa Petipaja postavil Rafael Avnikjan, slovenskemu občinstvu poznan že z lanskoletne postavitve baleta Bajadera v koprodukciji ljubljanskega in mariborskega baleta. Scenografija je bila v rokah Juana Guillermo Nova, kostume je izdelal Luca Dall’Alpi. Premieri in reprizam je dirigirala Alice Farnham, ki pa je sicer izvrstnim plesalcem v tempih povzročala kar nekaj skrbi.
Pokazatelj, da se v SNG Maribor pri izboru predstave niso zmotili, je bilo v prvi vrsti navdušenje občinstva, iz strokovnih krogov pa prepoznavnost številnih pravilnih odločitev vodstva v skrbi za bodočnost ansambla.
Za uprizoritve so pripravili kar tri zasedbe tako glavnih kot manjših solističnih vlog. Na premieri so zaplesali odlična Alenka Ribič Laufer kot Giselle, izvrsten Anton Bogov kot Vojvoda Albrecht, Sergiu Moga kot prepričljiv Hilarion, Myrtha je bila Galina Čajka, njeni spremljevalki Ines Petek in Evgenija Koškina, v kmečkem pas de deuxu sta se predstavila Evgenija Koškina in Matjaž Marin, Wilfried je bil Vadim Kurgajev, Bathilde Tanja Baronik in Herzog Marin Turcu.
Že takoj v začetku tedna po premieri sta se mariborskemu občinstvu predstavili v vlogi Giselle še Katarina de Meneses s partnerjem Antonom Bogovim in Tijuana Križman Hudernik z Matjažem Marinom kot Vojvodo Albrechtom, Hilariona sta zaplesala še Eric Borrough in Sytze Jan Luske, Myrtho Olesja Hartmann, pa potem Kmečki pas de deux Asami Nakashima in Eric Borrough, ter solo vili Branka Popovici in Tetiana Svitlična. Še posebej zanimivo v barvni paleti različnih zasedb je, da se interpretacije posameznih vlog med seboj razlikujejo, vse pa se tesno držijo izpovednega in plesnega stila. Ob izkušenih zvezdah mariborskega baleta, kot sta Alenka Ribič Laufer in Anton Bogov, so tako zaplesali še mladi plesalci, ki so od prvega do zadnjega upravičili zaupanje vodstva!
Nadvse navdušujoče spoznanje je tudi vključitev več mladih baletnih plesalcev, gojencev Srednje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet v predstavo. Tako mladi baletni plesalci pravočasno pričenjajo z nabiranjem odrskih izkušenj, kar se bo v prihodnosti obrestovalo tako posameznikom na njihovi profesionalni baletni poti, kot tudi SNG Maribor. Slednji tudi sicer v zadnjih letih dokazuje, da je sodelovanje profesionalnega baletnega ansambla z osrednjo izobraževalno baletno ustanovo mogoče zastaviti na pravilnih temeljih, ki temelji predvsem v pravočasnem vključevanju dijakov v predstave profesionalnega baletnega ansambla.
Mariborska Giselle, ki izžareva več letni trud, ki ga je vodstvo SNG Maribor vložilo v razvoj baletnega ansambla je tako predstava, za katero lahko le upamo, da bo na odru živela še dolgo.
 

Baletni ansambel SNG Opere in baleta Ljubljana je v sezono 2010/2011 vstopil s premiero dveh koreografij Twile Tharp, ki so ju z novim delom koreografa Dinka Bogdanića poimenovali Pod zvezdami. Z obzirom, da se ljubljanska operno baletna hiša še vedno ni naselila v svoje prenovljeno domovanje, so premiero in ponovitve uprizorili v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Pod zvezdami je bila prva premiera novega umetniškega vodje baleta SNG Opera in balet Ljubljana, Ireka Mukhamedova, ki je naslov in izbor predstave podedoval od svojega predhodnika, Jaša Otrina.
V prvem delu večera smo lahko videli dve koreografiji ameriške koreografinje Twile Tharp, Ples s Sinatro (Sinatra suite) in Nekaj več (Baker´s Dozen), ki ju z ljubljanskim baletnim ansamblom naštudirala Elaine Kudo.
Ples s Sinatro je nastal leta 1984 na pobudo plesalca Mihaila Barišnikova, ko je Tharpova različico svojega večjega projekta z naslovom Devet Sinatrovih pesmi priredila za American Ballet Theatre. Iz omenjene verzije je uporabila tri pesmi, četrto pa je dodala kot solo za slovitega plesalca. Zaradi nenadne poškodbe solistke ljubljanskega baleta, Tjaše Kmetec, smo na premieri žal videli le slednjo v izvedbi Petara Đorčevskega. V alternaciji v baletu plešeta še Olga Andrejeva in Lukas Zuschlag. Kostume je po skicah Oscarja de la Rente oblikovala Nadja Bedjanič, kot oblikovalec luči pa je podpisan Jennifer Tipto.
Balet Nekaj več (Baker´s Dozen), ki je bil na premieri zaradi poškodbe Kmetčeve izjemoma uprizorjen drugi po vrstnem redu, je Tharpova oblikovala za dvanajst plesalcev na glasbo harlemskega džezovskega velikana Willieja The Lion Smitha. Premierno so balet izvedli februarja 1979 na Akademiji za glasbo v Brooklynu v New Yorku. Plesalci ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin, Rita Pollacchi, Ana Klašnja, Kristina Aleksova, Mojca Bandelj, Nina Ogrinc, Iulian Ermalai, Alexandru Ioan Barbu, Cosmin Agavriloaei, Ivan Kozjuk, Lucas Jerkander, Lukas Zuschlag (v alternaciji z Petarom Đorčevskim), se s svojevrstno lagodnostjo prepuščajo užitkom popoldanskega družabnega plesa. Kostumografij je zasnoval Santo Loquasto, luči pa oblikoval Jennifer Tipton.
Pri obeh koreografijah Twile Tharp je bila baletna mojstrica Saša Mukhamedov, asistent pa Stefan Capraroiu.
V drugem delu večera smo bili priča novi koreografski stvaritvi hrvaškega baletnega umetnika, Dinka Bogdanića, z naslovom Čudoviti svet … je lahko (What a wonderful world … can be), za katerega je Bogdanić uporabil pesmi Louisa Satchmo Armstronga.
Vsebinska nit predstave je intimna zgodba treh ljudi. Kot je povedal koreograf sam, se skozi plesno koreografijo ljubezen do glasbe materializira v ljubezen do drugega, pokazati pa je želel predvsem, da pri ljubezni nista pomembna niti barva kože niti spol – sporočilo, ki ga odpleše 28 plesalcev ljubljanskega baletnega ansambla: Joseph Bunn (v alternaciji Lukas Zuschlag), Regina Križaj, Lukas Zuschlag (v alternaciji Tjaša Kmetec in Petar Đorčevski), Ana Klašnja, Rita Pollacchi, Kristina Aleksova, Mojca Bandelj, Georgeta Capraroiu, Sorina Dimache, Eva Gašparič, HyeMin Kim, Ksenja Kovač, Barbara Marič, Nina Ogrinc, Gabriela Stojanova, Urša Vidmar / Lejla Pantić Šindrić, Mariša Nač, Iulian Ermalai, Cosmin Agavriloaei, Alexandru Ioan Barbu, Ivan Greguš, Gregor Guštin, Tomaž Horvat, Lucas Jerkander, Ivan Kozyuk, Ređep Ramadani in Gaj Rudolf .Kostumografija in scenografija je delo Bjanke Ursulov, luči je oblikoval Andrej Hajdinjak, asistenta predstave pa sta Mojca Kalar Simić in Viktor Isajčev.

DBUS NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

---

Festival za tretje življenjsko obdobje je letos že desetič zapovrstjo ustvaril prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi, akademskimi in političnimi sferami ter tako prispeval k trajnim medgeneracijskim rešitvam.
Potekal je med 29. septembrom in 1. oktobrom 2010 v Cankarjevem domu, ki je odprl vrata medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Časovno in vsebinsko se festival navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših, ter na 3. oktober, mednarodni dan otroka, rdeča nit festivala pa je posvečena evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti.
Društvo baletnih umetnikov Slovenije je na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje sodelovalo 29. septembra. Na stojnici v tematskem parku kulture je postavilo na ogled predstavitev programov DBUS, uspešno in s pozitivnimi rezultati je izvedlo anketo o pripravljajočem se sklopu predstav z naslovom Peljimo vnuke na balet, na enem od številnih odrov, postavljenih v treh etažah Cankarjevega doma, pa so zaplesale še mlade, brezposelne baletne plesalke s koreografijo Alene Medič.

POSEBNA PONUDBA ZA ČLANE DBUS!

Popust za člane DBUS-a, s pravočasno prijavo do 10. 10. 2010 160 EUR, po tem datumu pa 260 EUR (namesto cene brez popusta 190 EUR in 260 EUR)! V kolikor se prijavite k prijavnici napišite, da ste članica / član Društva baletnih umetnikov Slovenije!

OBVESTILO O DELAVNICI IN RAZPIS

V času med 11. in 18. junijem 2010 so v Ljubljani potekali 3. baletni dnevi v organizaciji SNG Opera in balet Ljubljana. Začeli so se z otvoritvijo fotografske razstave o lani preminuli legendarni nemški plesalki, koreografinji in pedagoginji Pini Baush (1940–2009), ki je svetovni plesni prostor zaznamovala z izvirnim plesnim izrazom in prenovo plesnega gledališča.
Razstava je nastala v sodelovanju z Goethejevim inštitutom Ljubljana.
Ostale prireditve so potekale na prizorišču na Prešernovem trgu. Osrednji dogodek je bil Gala koncert baletnih zvezd 11. in 13. junija 2010 na katerem so poleg domačih plesalcev Ane Klašnje, Bojane Nenadović Otrin, Tjaše Kmetec, Rite Pollacchi, Josepha Bunna, Petra Đorčevskega in Lukasa Zuschlaga nastopili še gostje: Bridget Breiener, Adiarys Almeida, Wieslaw Dudek, Ivan Gil Ortega in Joseph Gatti. Plesalci so se predstavili z nastopi v baletnih odlomkih in plesnih točkah priznanih tujih in domačih koreografov. Tako smo si lahko ogledali Balkonsko sceno iz Romea in Julije (kor. Dinko Bogdanić), pas de deuxe iz Onjegina (kor. John Cranko), Don Kihota in Plamena Pariza, pa sodobne točke kot so duet Kazmirjeve sanje (kor. Mauro Bignizetti), moško variacijo iz baleta Pet tangov (kor.Hans van Manen), Adagietto (kor. Renato Zanella), Poklon Michaelu Jacksonu (kor. Michael Jackson in Joseph Gatti), Triumf srca (kor. Kjara Starič in Joseph Bunn) ter nenazadnje. in kaj ostane. (kor. Lukas Zuschlag). Gala koncert baletnih zvezd 11. junija je hkrati zaznamoval začetek sklopa kulturnih prireditev Junij 2010 v Ljubljani.
Dan po prvem koncertu, 12. junija 2010, se je ljubljanski baletni ansambel predstavil z Labodjim jezerom, idealom romantičnega baleta – tokrat po Prešernu, na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in v koreografiji Bojane Nenadović Otrin ter Jaša Otrina. V predstavi, ki je premiero doživela pred letom dni (o njej smo podrobneje pisali v predhodni številki glasila Balet) so tokrat v glavnih vlogah zaplesali Rita Pollacchi kot Julija Primic, gost Tomislav Petranović kot France Prešeren, Tjaša Kmetec kot Ana Jelovšek in Lukas Zuschlag kot Matija Čop.
Zadnja predstava v sklopu letošnjih Baletnih dni je bila Urbanobalet, premierno uprizorjena meseca maja 2010 v Centru urbane kulture Šiška kot cikel mladih koreografov. Sestavljata jo dva baleta, Neverland Ing v koreografiji Sanje Nešković Peršin in Comfort Zone (Območje udobja) v koreografiji Kjare Starič.
Tako kot pred letom dni, ko so Baletni dnevi potekali pretežno na ljubljanskem Prešernovem trgu, je organizatorjem tudi letos precej preglavic povzročilo slabo vreme. Zaradi dežja so bili primorani odpovedati dve baletni predstavi, in sicer eno izvedbo Labodjega jezera, ideal romantičnega baleta – tokrat po Prešernu ter eno izvedbo predstave Urbanobalet.
 

SNG Opera in balet Ljubljana je 16. junija 2010 v koprodukciji s Festivalom Ljubljana na Ljubljanskem gradu premierno uprizorila predstavo Samorog, gorgona in mantikora ali tri nedelje nekega poeta. Delo, za katerega je glasbo napisal Gian Carlo Menotti je madrigalna pripoved za operni zbor, plesalce in devet instrumentov. Koreografijo in režijo za ljubljansko postavitev je sestavila makedonska umetnica Risma Risimkin, po njenih besedah pa je delo zelo kompleksno, saj je pomembna usklajenost plesa, petja in glasbe. V koreografijo neoklasičnega stila je vključila dinamično režijsko izvedbo z namenom, da ta pritegne pozornost sodobnega občinstva, saj se zgodba vsebinsko veže na teme o morali, etiki in malomeščanstvu. Zgodba o umetniku in liku muze, ki ga je vpletla v predstavo, je prispodoba življenja. Mantrikona, samorog in gorgona tako niso živalski ampak človeški liki, ki poosebljajo skrite ekscentrične navade. Pevski zbor predstavlja sodnike, občinstvo pa poroto. Oboji sodijo umetniku, človeku z ekscentričnimi izpadi.
V predstavi so zaplesali Lukas Zuschlag kot Mož iz gradu – poet – umetnik, Bojana Nenadović Otrin kot Muza, Sanja Nešković Peršin in Petar Đorčevski kot Grofica in Grof, Cosmin Agavriloaei in Ana Klašnja kot Zdravnik in njegova žena, Alexandru Ioan Barbu in Sorina Dimache kot Župan in Županja, Samorog je bil Lucas Jerkander, Gorgona Tjaša Kmetec in Rita Pollacchi, Mantikora pa Joseph Bunn.
Orkestru je dirigiral Marko Munih, pevski zbor je pripravila Željka Ulčnik Remic, kostumografijo je izdelal Blago Micevski, luči pa oblikoval Andrej Hajdinjak.