PREDSEDNIK DBUS NA RAZGOVORU Z MAG. SONJO KRALJ BERVAR NA MINISTRSTVU ZA KULTURO

3. decembra 2009 se je predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode, udeležil sestanka z gospo mag. Sonjo Kralj Bervar na Ministrstvu za kulturo. Pogovarjala sta se o možnostih dolgoročne rešitve statusa baletnih plesalcev v RS, o strategiji nadaljnjih pogajanj ter o strukturi predloga. Dotaknila sta se tudi teme o baletnem šolstvu v Sloveniji ter spregovorila o načinih reševanja statusa trenutno aktivnih baletnih plesalcev.

SESTANEK NA DRUŠTVU SLOVENSKIH SKLADATELJEV V ZVEZI Z IMENOVANJEM DELOVNE SKUPINE ZA SISTEMSKO UREJANJE POLOŽAJA NVO V KULTURI

Po objavi sklepa o imenovanju delovne skupine za sistemsko urejanje položaja NVO v umetnosti in kulturi (št.: 024-11/2009/15) se je na Društvo slovenskih skladateljev obrnilo precejšnje število nevladnih organizacij s pripombo, da pri sistemskem urejanju položaja niso zadostno zastopani. Z mnogimi od teh, med njimi tudi DBUS, je bilo na neformalnem sestanku dne 2. decembra 2009 konkretno ugotovljeno, da v delovni skupini za sistematsko urejanje položaja NVO v umetnosti in kulturi ni zadostnega števila predstavnikov tistih skupin, ki s permanentno ponudbo lastne – slovenske – produkcije programov in predstavitvijo tujih izvajalcev zapolnijo ogromno vrzel neinstitucionalne ponudbe. To so festivali, komorni orkestri in ansambli ter področje baletne umetnosti. Zato je bil sprejet sklep, da se na ministrstvo za kulturo pošlje predlog, da se iz teh široko razvejanih dejavnosti programsko skrbno načrtovanih in že dolgo uspešno delujočih, za vsako področje izbere po še enega, dodatnega člana (festivali, komorne skupine in balet). V takšni sestavi bi bil dialog ‒ izmenjava strokovnih mnenj in predlogov mnogo širši in bolj uravnotežen. Predlog je bil poslan na Ministrstvo za kulturo RS 9. 12. 2009.

LUKAS ZUSCHLAG PREJEL NAGRADO GUEST STAR 2009 ZA NAJBOLJ PREPOZNAVNO TUJO OSEBNOST V SLOVENIJI

Revija The Slovenia Times in Radio Slovenia International sta na podlagi glasovanja obiskovalcev spletne strani www.gueststar.org posameznikom s področja gospodarstva, diplomacije, kulture in športa že šesto leto podelili nagrade Guest star.
Namenjene so tujim osebnostim, ki delujejo v Sloveniji ter s svojim delovanjem pripomorejo k ustvarjanju sodobne, odprte in strpne družbe v Sloveniji in jo potemtakem tudi predstavljajo izven njenih meja.
Nagrado Guest star za leto 2009 je poleg izvršnega direktorja za finance družbe Iskraemeco, Egipčana Bahae Eldina Abdallaha, indijskega veleposlanika Villurja Sundararajana in Slovaka Ivana Hudača, trenerja Petre Majdič, prejel tudi baletni solist SNG Opera in balet Ljubljana, Avstrijec Lukas Zuschlag. V obrazložitvi nagrade je med drugim zapisano, da že od leta 2002 uspešno nastopa z baletnim ansamblom SNG Opera in balet Ljubljana, in da je leta 2008 prejel prestižno slovensko baletno nagrado Lidie Wisiakove, ki jih podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije za dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji, in sicer za igralsko-plesno upodobitev vloge Romea v baletu Romeo in Julija.
V imenu Lukasa Zuschlaga, ki se zaradi neodložljivih delovnih obveznosti podelitve ni mogel udeležiti, je nagrado sprejel ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana, Mitja Bervar in mu jo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani svečano izročil v navzočnosti kolegic in kolegov iz baletnega ansambla. 

POVABILO KGB LJUBLJANA IN SGBŠ MARIBOR K PODPISU DOGOVORA O SODELOVANJU

Novembra 2009 je predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije uradno povabil k sodelovanju v prihajajočih letih oba osrednja baletno izobraževalna zavoda, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana vključujoč Baletno šolo ter Srednjo glasbeno in baletno šolo – Baletno šolo in Srednjo baletno šolo Maribor.

Z ravnateljem KGBL, Tomažem Buhom in vodjo oddelka za balet na KGBL, Matejem Selanom je Društvo baletnih umetnikov v želji po obsežnejšem in tesnejšem sodelovanju v prihodnosti podpisalo obojestranski dogovor. Prvenstveno gre za vključevanje učencev in dijakov oddelka baleta na KGBL v projekte DBUS, predvsem v programe nekaterih baletnih koncertov in učnih ur o baletu.

Z vodjo oddelka baleta na SGBŠ Maribor, Heleno Valerijo Krieger je bil opravljen pogovor, poslan pa tudi uradni predlog o sodelovanju. Z njenim mnenjem in zainteresiranostjo po sodelovanju med DBUS in SGBŠ Maribor pa se ni strinjala na novo ustoličena ravnateljica Srednje glasbene in baletne šole Maribor, Helena Meško, ki je menila, da bi bil podpis tovrstnega sodelovanja preveč zavezujoč. Zato do podpisa ni prišlo.

Ker Društvo baletnih umetnikov Slovenije čuti odgovornost do postopnega in pravočasnega vključevanja učencev in dijakov obeh osrednjih baletnih šol v vrste profesionalnih baletnih plesalcev, saj bi jih nastopanje z njimi obogatilo za še več odrskih in delovnih izkušenj na podlagi izkušenj profesionalnih baletnih plesalcev, DBUS odločitev SGBŠ Maribor še posebej obžaluje! Kljub temu bo Društvo baletnih umetnikov Slovenije v prihodnje delovalo po svojih prepričanjih in se trudilo za vzpostavitev sodelovanja tudi z SGBŠ Maribor.

PREMIERA BALETA BAJADERA V KOPRODUKCIJI BALETA SNG MARIBOR IN SNG LJUBLJANA

Na začetku gledališke sezone 2009/2010 sta SNG Maribor in SNG Opera in balet Ljubljana združili moči v koprodukcijski baletni predstavi Bajadera, pod katero se je podpisal koreograf Rafael Avnikjan, ki je svojo koreografijo utemeljil na izvirni koreografiji Mariusa Petipaja. Mariborska premiera je bila v Veliki dvorani SNG Maribor 6. novembra lani, ljubljanska pa 22. januarja 2010 na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Baletno predstavo Bajadera so pred dobrimi desetimi leti izvajali le redki baletni ansambli, pravi razcvet v uprizarjanju pa je doživela po pariški premieri v koreografiji Rudolfa Nurejeva, kateri so sledile postavitve v izvedbah Royal baleta iz Londonskega Covent Gardna, pa baleta Milanske Scale, Bavarskega državnega baleta iz Münchna, Nemškega državnega baleta iz Berlina in drugih. Ker uprizoritev zahteva velik korpus vrhunskih baletnih plesalk in plesalcev, jo lahko izvajajo le največje in najuglednejše baletne ustanove po svetu, zato je bilo tudi v Sloveniji mogoče plesni spektakel Bajadera organizirati in izpeljati le v koprodukciji obeh baletnih hiš.
O izvedbah, tako tistih v Mariboru kot o tistih v Ljubljani je bilo v medijih zapisanega kar nekaj, tako kritičnega kot pohvalnega. Eni pač za ene, drugi za druge, žal pa bolj malo konstruktivnega o prvi koprodukciji slovenskih baletnih ansamblov v klasični baletni predstavi. Dejstvo je, da nam je koprodukcijska Bajadera v glavnem ponudila dokaj podroben pregled umetniških vrst slovenskega baleta. Vsekakor sta baletna ansambla, združena v enega, delovala kot homogena celota. Naj gre za solistične, zborovske ali manjše solistične vloge, v vseh smo lahko videli tako plesalce enega kot drugega baletnega ansambla. Rafael Avnikjan, za katerega Breda Pretnar pravi, da je ponesrečen izbor koreografa, je zasedbo zborovskih vlog sestavljal po vzorcu vizualnega in pogojenega s kvaliteto, kar mu je uspelo predvsem v prvih dveh od treh dejanj. Solistične vloge so ponudile več interpretacij, ki v Bajaderi zahtevajo poleg tehnične usposobljenosti izjemno širok umetniški spekter posameznega interpreta. V vlogi Nikije smo tako lahko gledali iz vrst mariborskega baletnega ansambla Alenko Ribič Laufer in Galino Čajko, iz vrst ljubljanskega baleta pa Regino Križaj in Bojano Nenadović Otrin, v vlogi Gamzati iz Maribora Galino Čajko in Alenko Ribič Laufer, iz Ljubljane Sanjo Nešković Peršin in Rito Pollacchi, v vlogi Solorja pa Antona Bogova in Dénesa Daraba iz vrst mariborskega baleta, pa Petra Đorčevskega iz ljubljanskega ter gosta Alena Bottainija in Giuseppa Picone.
Poleg treh velikih Bajadera ponuja še niz bodisi karakternih, epizodnih in interpretacijsko ali tehnično zahtevnih vlog v katerih so nastopili Matjaž Marin (MB) in Joseph Bunn (LJ) v Zlatem idolu, Sergiu Moga (MB) in Aleksander Ioan Barbu (LJ) v Fakirju, Katarina de Meneses (MB) v Dekletu z vrčem, Lukas Zuschlag (LJ), Tanja Baronik (MB) in Branka Popovici (MB) v Ognju, Tijuana Križman Hudernik (MB), Tjaša Kmetec (LJ), Ana Klašnja (LJ), Ines Petek (MB), Branka Popovici (MB) in Katarina de Meneses (MB) v solo Sencah, pa Tomaž Horvata (LJ) kot Brahmin in Vadim Kurgajev (MB) kot Radja. Na mariborskih uprizoritvah je igral orkester SNG Maribor pod taktirko Alekseja Baklana, na ljubljanskih pa orkester SNG Opera in balet Ljubljana pod taktirko Allina Vlasenka. Vizualno sta predstavo oblikovala s scenografijo Juan Giullermo Nova in kostumografijo Luca Dall Alpi.
Benjamin Virc je zapisal: »Zahtevna plesno-scenska postavitev baleta Bajadera, ki v zaporedju treh dejanj in štirih slik gledalca popelje na zanimivo (da ne rečem fascinantno) odkrivanje mističnih skrivnosti srednjeveške kastne Indije – pri čemer lahko v vsakem trenutku spoznavamo tudi skrivnosti (v) nas samih, se kaže predvsem v mojstrskem obvladanju plesne dramaturgije, ki zahteva od obeh združenih baletnih korpusov veliko discipline in predanosti kohezivni uprizoritveni estetiki, ki je neodtujljiva enkratni harmoniji med Minkusovo glasbo in Petipajevo koreografijo. S kompleksnim zavedanjem o pomembnosti
Petipajevega izvirnega plesnega prispevka k evoluciji klasičnega baleta je koreograf Rafael Avnikjan (ob asistenci svoje soproge Karine Alaverdjan) skušal karseda široki publiki približati rigorozno estetiko baletnega giba, ki vseskozi niha v paradoksu med nemogočimi napori telesa in vtisom o njihovi neznanski lahkotnosti. Obetavna spektakularnost tega nespregledljivega baletnega dogodka, ki nemara obeležuje bolj optimistične perspektive nadaljnjih koprodukcij…Balet Bajadera je zaradi svoje tehnične, estetske in poustvarjalne zahtevnosti več kot primeren preizkus umetniške zrelosti največjih glasbeno-plesnih gledališč pri nas, in docela upravičena gesta, s katero smo želeli umetnosti dopustiti, da skozi mikavnost klasičnega baleta odločno spregovori sama zase.«
V Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo na razmeroma majhnem geografskem področju dva profesionalna baletna ansambla, ki delujeta neodvisno en od drugega. Uspešna koprodukcijska predstava Bajadere je pokazala in dokazala, da bi bilo v prihodnje smiselno razmišljati na pogostejša sodelovanja ljubljanskega in mariborskega baletnega ansambla, vsaj v velikih klasično baletnih predstavah. Zakaj ne? Ena sama skupna produkcija v posamezni gledališki sezoni bi za vsak ansambel pomenila večje število baletnih predstav, širši krog občinstva in nepogrešljivo umetniško motivacijo katere posledica je večja konkurenčnost v skupnem delovanju slovenskih baletnih umetnikov. Izziv za Slovenski balet!
 

PODPISAN DOGOVOR O TESNEM SODELOVANJU MED DBUS IN UBUS

Predsednik DBUS – Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tomaž Rode in predsednica UBUS – Udruženja baletskih umetnika Srbije, Sonja Lapatanov sta 4. novembra 2009 podpisala dogovor o dolgoročnem in intenziven mednarodnem sodelovanju.
V prvi fazi sta obe strani podpisnici pristopili k dogovoru o možnostih izvedbe vsakoletnega Gala baletnega koncerta, na katerem bodo skupaj nastopili baletni umetniki obeh držav v enakovrednem razmerju. Trenutno že potekajo dogovori o prvem srečanju slovenskih in srbskih baletnih plesalcev leta 2010 v Beogradu.
Prav tako sta predsednika obeh društev v tesni navezi glede reševanja statusne problematike baletnih plesalcev, saj se v obeh državah baletni umetniki soočamo s precej podobnimi problemi. Tako tovrstna komunikacija in seznanitev z načini reševanja pomaga tako eni kot drugi strani v upanju, da se bo v obeh primerih problem rešil izključno v prid baletnim umetnikom.

PRIJAVE PROGRAMOV DBUS NA RAZPIS MINISTRSTVA ZA KULTURO RS ZA SOFINANCIRANJE V NASLEDNJEM ŠTIRILETNEM OBDOBJU

Društvo baletnih umetnikov Slovenije je, kot že večkrat do sedaj, ponovno kandidiralo na razpis Ministrstva za kulturo RS in se potegovalo za sofinanciranje svojih programov za štiriletno obdobje od 2010 do 2013.
Obširno zastavljen program, s katerim namerava Društvo baletnih umetnikov Slovenije še bolj intenzivno uveljavljati svoje poslanstvo, temelji na dosedanjih aktivnostih uprizarjanja baletnih koncertov s katerimi širi vedenje o baletni umetnosti v vseslovenski kulturni prostor, predvsem v kraje oddaljene od obeh osrednjih kulturnih centrov in s tem med ljudi, ki jim baletna umetnost ni vsakdanje dostopna, pa Svečanih baletnih koncertov s podeljevanjem strokovnih nagrad Lydie Wisiakove in Pie in Pina Mlakarja, vsakoletnih Gala večerov novih baletnih koreografij na slovensko glasbo, učnih ur o baletu s katerimi mlademu občinstvu od vrtcev pa vse do srednjih šol predstavi baletno umetnost z namenom, da nekateri v prihodnosti postanejo njeni stalni ali pa vsaj občasni spremljevalci ter izdajanje strokovnega časopisa Balet v enakem obsegu kot do sedaj z željo po višanju števila izvodov.
Ob njih pa mnogi novi načrti, katerih realizacija naj bi posvetila več pozornosti predvsem tistim področjem baletne umetnosti v Sloveniji, ki se preveč zanemarjajo. Mednje sodi nadgradnja Gala večerov novih baletnih koreografij s katerimi DBUS želi najobetavnejšim ponuditi možnost kontinuiranega koreografskega razvoja za stopnico višje ter skrb za že uveljavljene slovenske koreografske umetnike, na katere se v zadnjem času vse bolj pozablja. Večer naj bi bil sestavljen iz dveh ali treh koreografij na glasbo tistih skladateljev, tako slovenskih kot mednarodnih imen, katerih leto se v določenem koledarskem letu praznuje.
V prijavah je precejšnja pozornost namenjena tudi mladim baletnim plesalcem, tistim na katere smo že skoraj pozabili. Kopica izšolanih slovenskih baletnih plesalcev na prostem tržišču dela se je začela oddaljevati od baletne umetnosti. S tem vse bolj zamira slovenska baletna umetnost, perspektivnim slovenskim baletnim plesalcem pa po zaključku šolanja prihodnost ni več zagotovljena kot jim je bila nekoč. V želji, da tistim, ki želijo vzdrževati svoje baletno znanje in plesno kondicijo, jo nadgrajevati in ob tem upati, da jim morda vrata v baletni ansambel le ne ostanejo za vselej zaprta, bo DBUS izšolanim brezposelnim baletnim plesalcem poskusil omogočiti nadaljnji razvoj tako z delom za zaprtimi vrati kot z nastopi, ob tem pa najperspektivnejše vključevati v svoje večje projekte.
Z namenom, da bi najboljšim diplomantom olajšali iskanje zaposlitve, jim ponudili več opcij, se je v sodelovanju z Avstrijsko baletno zvezo začel pripravljati mednarodni projekt Gaudeamus gala, na katerem naj bi vsako leto nastopili najuspešnejši diplomanti slovenskih baletnih šol in baletnih šol iz bližnjih držav.
Po svetu deluje veliko slovenskih baletnih umetnikov. Da nanje nismo pozabili z namenom, da ostanejo del slovenske baletne družine, naj bi pokazala različna mednarodna sodelovanja. Ta pa ne ostajajo vezana zgolj na slovenske umetnike v tujini, vendar tudi na razna sodelovanja z baletnimi organizacijami drugih evropskih držav. Vsekakor je načrtovana večja promocija slovenske baletne umetnosti tako doma kot izven naših meja, mednje pa sodijo razne razstave o baletu, kot višek pa 1. Slovensko mednarodno baletno tekmovanje 2013.
Prijava je bila visoko ocenjena, Društvu baletnih umetnikov Slovenije pa dodeljena finančna sredstva, s katerimi bo mogoče izvesti večji del zastavljenih načrtov. Seveda so med njimi tudi tisti, deloma vezani na sredstva soorganizatorja, brez katerih pa seveda realizacija predvsem nekaterih mednarodnih projektov ne bo mogoča.

SODELOVANJE DBUS IN VELEPOSLANIŠTVA ZDA

Oktobra 2009 sta se na poslovnem sestanku srečala nova kulturna atašejka na veleposlaništvu ZDA, Susan Wilson in predsednik DBUS, Tomaž Rode. Pogovarjala sta se o nadaljnjem sodelovanju veleposlaništva ZDA in Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki poteka že nekaj let. Pogovarjala sta se o srečanju v ZDA delujočih baletnih umetnikov slovenskega porekla in slovenskih baletnih plesalcev kot tudi o gostovanju predstave Man in a Magic Square poleti 2010 v Sloveniji, avtorice, v Ameriki živeče in delujoče slovenske baletne umetnice, Isabelle Kralj ter v produkciji Theatra Gigante iz Milwaukeeja.
Susan Wilson je za nadaljevanje sodelovanja izkazala interes in vso podporo, vendar pa v zadnjem času postaja vse bolj jasno, da bo zaradi vladajoče finančne krize izvedba gostovanja predstave Man in a Magic Square prestavljena na kasnejši čas.

BALET SNG MARIBOR Z RADIO AND JULIET NA TURNEJI PO ZDA IN UKRAJINI

Po izjemno uspešnem gostovanju na Pittsburgh’s International Festival of Firsts oktobra 2008 in na festivalu Jacob’s Pillow julija 2009 se je mariborski balet letošnjo jesen odpravil na veliko turnejo po ZDA s predstavo Radio and Juliet. Baletni plesalci Tijuana Križman Hudernik, Matjaž Marin, Sergiu Moga, Denes Darab, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc in Christian Guerematchi so nastopili v Kaliforniji, Idahu, New Yorku, Wisconsinu in Ohiu.
Gostovanja leta 2011 pa je Balet SNG Maribor sklenil s predstavo Radio and Juliet v ukrajinski narodni operi v Kijevu v okviru baletnega večera Dve zgodbi o ljubezni.
Predstava Radio and Juliet je doslej ob domačem občinstvu navdušila še gledalce v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, Južni Koreji, Kanadi, Kolumbiji, Makedoniji, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Rusiji, Singapurju, Srbiji in Ukrajini. Ob Edwardu Clugu, Demetriusu Kingu, Matjažu Marinu, Tiberiu Marti in Gaju Žmavcu sta v Kijevu nastopila Anastasia in Denis Matvienko.
Na baletnem večeru Dve zgodbi o ljubezni sta bila ob Radiu and Juliet na sporedu še Carmen Suite na glasbo G. Bizeta in R. Ščedrina, v koreografiji Alberta Alonsa in v izvedbi solistov Mariinskega baleta.