Home arhiv-dogodkov-dbus BABICA IN LONEC PRAVLJIC

BABICA IN LONEC PRAVLJIC

Prešernovo gledališče Kranj, ob 9:00


V sodelovanju: DRUŠTVO BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE, GLASBENA MLADINA SLOVENIJE IN GLASBENA ŠOLA KRANJ


PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ponedeljek, 23. aprila 2012
ob 10.45 (predpremiera – razprodano)

Zasedba vlog:
Babica: NADJA STRAJNAR ZADNIK
Rdeča kapica: HANA BREZAR
Sneguljčica: MANCA KUKOVIČ
Intelektualček: BRINA AVSEC
Zaspanček: EMA KAPETANOVIĆ
Kihavček: JERCA URANIČ
Veseljaček: EVA BITEŽNIK
Godrnjavček: GAJA KOLANDER
Jeclavček: HANA MAZI JAMNIK
Sramežljivček: ANA GABRIELA KOSTANJEVEC
Volk: VID ZADNIK
Metka: TARA OSTERMAN
Janko: LANA NOVAK ŠIMENC (23. in 25. 4. 2012); BRINA AVSEC (18. 6. 2012)
Čarovnica: ANA PATE
Lovec: TARA OSTERMAN
Princ: LANA NOVAK ŠIMENC
Ogledalo: META FRELIH, LUNA ROZMAN
Vragci: BRINA AVSEC, EVA BITEŽNIK, META FRELIH, KARMEN HRIBAR SAJOVEC, ANA HUDOBIVNIK, EMA KAPETANOVIČ, GAJA KOLANDER, ANA GABRIELA KOSTANJEVEC, MANCA KUKOVIČ, KLARA MALI, HANA MAZI JAMNIK, LANA NOVAK ŠIMENC, TARA OSTERMAN, ANA PATE, LUNA ROZMAN, BRIGITA ŠENK, JERCA URANIČ (Rebeka Rauch)
Živali: MIA JOČIĆ, MATIJA KAPLER, BRINA LUKANČIČ, MAŠA MARKUN, BRINA RAUCH, MARTIN RAUCH, TINKARA ROZMAN, KARMEN ŠENK, EVA UŠAJ, LUČKA ZATLER
(AJDA BIZJAK, AJDA HUDOBIVNIK, NECA KLEMENČIČ, ANA KOZELJ BREJC, NOA KRELJ, LANA LAPAJNE, ANA RUPNIK, EMA ŠAVLI, MAŠA ŠPRAJC, MIA TANESKI, NATALIÉ ZUPAN TODOROVIĆ, HOJKA ŽUL )
 
SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KRANJ (Ravnateljica PETRA MOHORČIČ)

 

Dirigent: TOMAŽ KUKOVIČ
Inšpicient: IGOR MEDE
Scenarij, koreografija, režija: TOMAŽ RODE
Asistentka koreografa: DAŠA SKRT
Glasba: JAKA JERINA
Asistentka režije in dikcije: NADJA STRAJNAR ZADNIK
Kostumografija in izdelava kostumov: BARBARA PAVIČEVIČ
Scenografija: TOMAŽ RODE
Scenske poslikave: NATALIJA CAJHEN, NIVES KODELA
Idejna zasnova luči: TOMAŽ RODE
Glasbeno vodstvo: KLEMEN ČERNE
Tehnika GŠ Kranj: IGOR LUKAN, MAID GRBIĆ
 
Za Društvo baletnih umetnikov Slovenije: TOMAŽ RODE
Za Glasbeno šolo Kranj: ravnateljica PETRA MOHORČIČ

Po lanskoletni premieri baletno-glasbene pravljice Babica in lonec pravljic, ki je nastala v sodelovanju Društva baletnih umetnikov Slovenije in baletnega oddelka ter simfoničnega orkestra Glasbene šole Kranj, zanimanje za ogled ne pojenjuje. Predstavo, za katero se je pod scenarij, režijo in koreografijo podpisal Tomaž Rode, glasbo, ki jo izvaja simfonični orkester, pa v tesnem sodelovanju s koreografom zložil mladi slovenski skladatelj Jaka Jerina, so tako januarja 2013 petkrat uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj. V predstavi je ob spremljavi simfoničnega orkestra pod taktirko Tomaža Kukoviča nastopil celoten baletni oddelek Glasbene šole Kranj, vlogo Babice je ustvarila Nadja Strajnar Zadnik, Volka pa Vid Zadnik. Za tehnično in umetniško izvedbo je poskrbela Daša Skrt. Zaključimo lahko z mislijo o pomembnosti tovrstnih predstav za otroke, morda mnoge bodoče baletne plesalce. O tem najbolj zgovorno pravi dopis, ki ga je na Glasbeno šolo Kranj poslal kritik dr. Franc Križnar, ki je zapisal: »Glasbeno baletno pravljico Babica in lonec pravljic, ki sem jo videl in slišal (skupaj z vnukom Timotejem, 6 let) v sredo, 30. januarja 2013, v kranjskem Prešernovem gledališču, mi je dala toliko pomislekov, razmislekov …, da si ne morem kaj, da ne bi ob tej priliki napisal slednje: šlo je za veliko več kot za izključno podaljšano roko metodično-didaktičnega pristopa mladih izvajalcev, ki jim lahko samo pridih davnih, davnih časov v Kranju komaj kaj pomeni; gre namreč za čas, ki mu je kranjska glasbena šola lahko strela le v oddaljenih časih. Danes pa je to popolnoma nova resnica, nova lepota, dosežki številnih mladih in neobremenjenih generacij, ki jim očitno samo muzika še kaj pomeni. Dirigent Kukovič, ki je, očitno podvržen režiji in scenografiji, postavil šolski simfonični orkester kar na odprto sceno, je bil zato še toliko bolj obremenjen. Že glasba, sestavljena in odigrana z vsemi profesionalnimi ustvarjalnimi in poustvarjalnimi elementi in zakonitostmi, je bila eno, njeni poustvarjalni dosežki pa navkljub številnim zakonitostim (glasbenega) odra, konkretno: plesa in petja in še govora, pa seveda na najvišji ravni izvajalskih zakonitosti. Potem pa še to, da se je znotraj takih stavčnih in izvajalskih sprememb (agogika, dinamika, intonacija, ravnovesja in orkestrske barve …) ves čas dogajala neke vrste spremljevalna zahtevnost takega ali drugačnega obnašanja in nastopanja solistov, ansamblov … je še toliko težje razumljeno v skrajno pozitivno ocenjeni predstavi. Naj mi preostali izvajalci in sodelujoči ter podpisniki te predstave ne zamerijo, ker se kot glasbeni kritik tokrat osredotočam na glasbeni del celotnega glasbeno-plesnega projekta, kajti v tem odlično ocenjenem delu zagotovo niso zaostajali za orkestrom, pevkami in pevci ter seveda glasbenim vodjem Tomažem Kukovičem; konec koncev so vsi morali biti ves čas na pravem mestu, da je celotna predstava več kot uspela. Po glasbeni strani pa je bil vse tole zagotovo presežek dosežkov (osnovne) glasbene šole na področju glasbeno-plesne in pevske dejavnosti, zlasti še na področju orkestrskega muziciranja v gledališču. To je na koncu koncev zagotovo že mejilo na povsem profesionalne rezultate.« 

 

Date

28.01.2013
Expired!
Kategorije